26.04.10{ Najodmevnejši dogodek s področja intelektualne lastnine

Inštitut za intelektualno lastnino {IPI} vsako leto ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine, 26. aprila, razglasi najodmevnejši dogodek s področja intelektualne lastnine, v Sloveniji in v svetu.

Letos je doma vsekakor najbolj odmevalo dejanje mag. Milana M. Cvikla, ki je pri pisanju knjige »Prenovljeno pravo Evropske unije« neupravičeno reproduciral in predelal besedilo s spletne enciklopedije Wikipedije ter ga objavil kot svojega. Omenjeno dejanje je temeljito opisal dr. Matej Accetto v svojem prispevku.

Članki, uporabljeni v knjigi »Prenovljeno pravo Evropske unije«, so bili na Wikipediji objavljeni pod »GNU Free Documentation License v1.2« (GFDL) licenco. Wikipedia je v času po izidu knjige sicer prešla na drug licenčni sistem z uporabo Creative Commons »Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 3.0« licenc, prav tako pa je medtem izšla že tudi nova verzija GFDL licence (v1.3), vendar pa v konkretnem primeru omenjeni spremembi ne igrata nobene vloge. Članki so namreč bili uporabljeni pred 1. oktobrom 2008, ko je knjiga izšla, zato je moral avtor knjige upoštevati takrat veljavne licenčne pogoje.

Da bi mag. Cvikl članke uporabil upravičeno in zadostil pogojem licence, ki sicer pod enakimi pogoji dovoljuje tako nekomercialno kot tudi komercialno uporabo, bi, primarno, moral na naslovni strani svojega dela, pa tudi na drugih ustreznih mestih, kot soavtorje navesti avtorje člankov z Wikipedije. Gre za pravico priznanja avtorstva, ki jo avtorju sicer podeljuje že sam Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Nadalje, dele besedila, ki so prevodi besedil z Wikipedije, bi moral objaviti pod pogoji GFDL licence, ta podatek izrecno navesti, delu pa priložiti tudi celotno besedilo licence. Z namenom uveljavljanja pravic, ki jih posamezniku podeljuje omenjena licenca, bi moral vsaki kopiji knjige dodati elektronsko datoteko z besedilom, ki predstavlja predelavo člankov z Wikipedije, ali pa v knjigi jasno navesti spletni naslov, kjer je mogoč dostop do omenjene datoteke.

Poleg tega je kršitev moralnih avtorskih pravic, med katere spada tudi pravica priznanja avtorstva, urejena v 18. členu ZASP, kaznivo dejanje po 147. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Storilec omenjenega kaznivega dejanja, ki se sicer preganja na predlog, se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kot že pred letom dni, ko smo opozorili na kršitve Janeza Janše, tudi tokrat apeliramo na avtorje oziroma imetnike pravic, da sprožijo ustrezne postopke. Dejanje mag. Cvikla je sicer obsodila akademska in strokovna javnost, vendar bi bilo koristno in higienično, da bi primer doživel tudi ustrezen epilog na sodišču.

Ostale posameznike, ki želijo na kakršenkoli način uporabiti članke, objavljene na Wikipediji, pa {IPI} kot pravni nosilec projekt Creative Commons za Slovenijo spodbuja, da se spoznajo s pogoji licence »Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 3.0«, pod pogoji katere so trenutno objavljena besedila na Wikipediji. Tudi ta licenca dovoljuje reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti dela, prav tako pa tudi njegovo predelavo, vendar le pod določenimi pogoji.

Najodmevnejši dogodek leta v svetovnem merilu pa je po mnenju {IPI} odločitev Sodišča Evropskih skupnosti v primerih C-236/08 do C-238/08, katerih predmet je bilo Googlovo prodajanje iskalnih gesel, ki imajo naravo registriranih blagovnih znamk, oglaševalcem, ki niso nosilci teh znamk. V praksi omenjena Googlova storitev deluje tako, da posamezni subjekt zakupi izbrano iskalno geslo, in ko uporabnik iskalnika vpiše to geslo, se mu ob rednih zadetkih prikaže tudi oglasno sporočilo subjekta, ki je geslo zakupil. Sporne situacije so nastale, ko so posamezniki oziroma podjetja zakupili gesla, ki predstavljajo registrirane blagovne znamke drugih subjektov, največkrat konkurentov. Ob povpraševanju po blagu oziroma storitvah določenega subjekta je Google tako izpisal tudi oglasno sporočilo njegovega konkurenta, lahko pa tudi prodajalca ponarejenih izdelkov. Posamezna podjetja, med njimi je bil najbolj opazen Louis Vuitton, pa tudi nekateri posamezniki, so tako že leta 2005 začeli postopke pred Sodiščem Evropskih skupnosti in zatrjevali, da Google s prodajo tovrstnih gesel krši pravo blagovnih znamk. Sodišče je 23.3.2010 v vseh postopkih izdalo enotno sodbo, odločilo nasprotno in izreklo, da Google s svojim ravnanjem pravic iz blagovnih znamk ne krši. Odgovornost za kršitve je Sodišče preneslo na posamezne oglaševalce, saj je izreklo, da morajo ti svoje oglase oblikovati tako, da je jasno razvidno, kdo je ponudnik blaga oziroma storitev. Če je oglas zavajajoč, je za kršitev pravic iz blagovne znamke odgovoren njegov naročnik, odločitev pa je v pristojnosti nacionalnih sodišč. Google je tako zmagal v zanj izjemno pomembnem sodnem postopku, saj je storitev prodaje oglasnih gesel ključen vir njegovih dohodkov.

 

komentar

komentar (*)

Ponovno naloži kodo