Creative Commons
Sodobna tehnologija in internet sta dodobra pretresla svet avtorskega prava in sta hkrati z neskončnimi možnostmi reprodukcije in distribucije prinesla tudi neslutene možnosti ustvarjanja. Pri tem se je porodila in razširila ideja, da nekateri ustvarjalci ne želijo uveljaviti vseh pravic, ki jim jih predpisuje avtorsko pravo. Na tej ideji je osnovana tudi neprofitna organizacija Creative Commons, katere namen je omogočiti in olajšati ustvarjalcem razširjati svoja dela in hkrati pri ustvarjanju graditi na delih drugih. Idejo Creative Commons pomagajo razširjati tudi neplačani vodje projektov v posameznih pravnih sistemih, v katere smo prenesli licence Creative Commons. Creative Commons International in vodje projektov so samostojni in neodvisni, vsi pa sodelujejo pri promociji uporabe licenc in orodij Creative Commons.
V Sloveniji je v letu 2005 za adaptacijo licenc slovenskemu pravnemu redu in jeziku poskrbel Inštitut za intelektualno lastnino. Skupaj z laboratorijem za digitalne medije pri KUD France Prešeren - Ljudmila, sta 29. oktobra 2005 na Festivalu ustvarjalnosti in svobodne kulture lansirala slovensko različico Creative Commons licenc. Festival je potekal od 26. do 29. oktobra 2005 v Ljubljani na več lokacijah.
Od oktobra 2005 dalje IPI skrbi za pravni vidik licenc, Ljudmila pa projektu nudi tehnično podporo.
Več o projektu Creative Commons Slovenija si preberite na: http://creativecommons.si/.
29.02.08{ Predlog evropskega komisarja za podaljšanje trajanja pravic izvajalcev na 95 let
14. 2. 2008 je Evropski komisar za notranji trg Charlie McCreevy sporočil, da bo Evropski komisiji v naslednjih mesecih predlagal podaljšanje trajanja sorodnih pravic izvajalcev s 50 na 95 let. Predlog naj bi bil pripravljen še pred poletjem 2008. Kot razlog za svojo potezo je komisar sporočil, da resnično verjame, da varstvo pravic izvajalcev pomeni moralno pravico do nadzora nad uporabo njihovih del in do zaslužka za svoje delo.
Enak predlog je v bil kot posledica lobiranja določenih umetnikov (npr. Cliff Richard in Roger Daltrey, the Who) v maju 2007 predložen vladi v Združenem kraljestvu, vendar ga je ta zavrnila.
Medtem pa številni strokovnjaki izražajo nasprotovanje podaljšanju trajanja sorodnih pravic v EU.
Študija nizozemskega Inštituta za informacijsko pravo (IVIR), ki jo je naročila Evropska komisija in je bila izdana novembra 2007, je pokazala, da bi imelo podaljšanje avtorske in sorodnih pravic lahko negativne posledice. Iz študije izhaja, da bi podaljšanje pravic izvajalcev koristilo tistim izvajalcem, ki so še vedno “popularni” po 50 letih in še vedno prejemajo nadomestila o kolektivnih organizacij oz. služijo s prodajo svojih del, pod pogojem, da svojih pravic niso “prodali” za enkratni pavšalni znesek. Koristi od podaljšanja trajanja pravic bi torej šle le zelo majhnemu deležu izvajalcev. Pri večjem delu izvajalcev bi podaljšanje pravic lahko preprečilo komercialno izkoriščanje njihovih del oz. dostopnost njihovih del javnosti. Sklep študije je, da je že trenutno trajanje pravic izvajalcev v EU zakonodaji bistveno daljše kot je bilo prej v posameznih državah članicah. Z mednarodnega vidika pa je ameriški čas trajanja nenormalen in ne more služiti kot pravna podlaga za podaljšanje trajanja sorodnih pravic v EU.
V avgustu 2007 je tudi skupina Open Rights Group objavila mnenje proti podaljšanju avtorske in sorodnih pravic z razlago, da bi podaljšanje omejevalo inovativnost in nepopravljivo škodovala možnosti bodočih umetnikov in splošne javnosti, da dostopajo do svoje kulturne dediščine. Open Rights Group prav tako meni, da bi podaljšanje trajanja pravic koristilo le majhnemu številu umetnikov. Izvajalci načeloma ne prejemajo nobenih nadomestil, dokler založniške hiše ne pokrijejo stroške produkcije in promocije. To pomeni, da 80% izvajalcev ne prejema nadomestil za svoja dela. (
Zavrnitev podaljšanja trajanja sorodnih pravic pa je priporočlo tudi Gowers Review na podlagi študije Univerze v Cambridgeu.
VIR: European Digital Rights (www.edri.org)