{IPI} na novi lokaciji: Dvorakova 5, Ljubljana
Pozdravljeni na prenovljenih spletnih straneh {IPI}
Novo: iskanje po popolni bazi veljavne zakonodaje s področja intelektualne lastnine
COMMUNIA: University and Cyberspace, 28. – 30. junij 2010, Torino
Creative Commons
Sodobna tehnologija in internet sta dodobra pretresla svet avtorskega prava in sta hkrati z neskončnimi možnostmi reprodukcije in distribucije prinesla tudi neslutene možnosti ustvarjanja. Pri tem se je porodila in razširila ideja, da nekateri ustvarjalci ne želijo uveljaviti vseh pravic, ki jim jih predpisuje avtorsko pravo. Na tej ideji je osnovana tudi neprofitna organizacija Creative Commons, katere namen je omogočiti in olajšati ustvarjalcem razširjati svoja dela in hkrati pri ustvarjanju graditi na delih drugih. Idejo Creative Commons pomagajo razširjati tudi neplačani vodje projektov v posameznih pravnih sistemih, v katere smo prenesli licence Creative Commons. Creative Commons International in vodje projektov so samostojni in neodvisni, vsi pa sodelujejo pri promociji uporabe licenc in orodij Creative Commons.
V Sloveniji je v letu 2005 za adaptacijo licenc slovenskemu pravnemu redu in jeziku poskrbel Inštitut za intelektualno lastnino. Skupaj z laboratorijem za digitalne medije pri KUD France Prešeren - Ljudmila, sta 29. oktobra 2005 na Festivalu ustvarjalnosti in svobodne kulture lansirala slovensko različico Creative Commons licenc. Festival je potekal od 26. do 29. oktobra 2005 v Ljubljani na več lokacijah.
Od oktobra 2005 dalje IPI skrbi za pravni vidik licenc, Ljudmila pa projektu nudi tehnično podporo.
Več o projektu Creative Commons Slovenija si preberite na: http://creativecommons.si/.
17.07.08{ Evropska komisija je prepovedala prakse, ki omejujejo ponujanje storitev evropskih kolektivnih organizacij
Evropska komisija je sprejela odločbo, s katero prepoveduje evropskim kolektivnim organizacijam, članicam mednarodne zveze kolektivnih organizacij CISAC, omejevanje konkurence z onemogočanjem ponujanja storitev avtorjem in komercalnim uporabnikom izven svojih nacionalnih teritorijev.
Avtorji glasbenih del pooblastijo kolektivne organizacije, da v njihovem imenu upravljajo z njihovimi avtorskimi pravicami na njihovih delih po celem svetu. Kolektivne organizacije, članice CISAC, pa imajo med seboj sklenjene pogodbe o vzajemnem zastopanju v upravljanju s pravico do javnega predvajanja glasbenih del. Sklepanje takšnih pogodb samo po sebi po mnenju komisije ni sporno. Sporne pa so določbe teh pogodb o teritorialnih omejitvah, ki preprečujejo posameznim kolektivnim organizacijam ponujanje licenc komercialnim uporabnikom izven svojih držav. Po ekskluzivni klavzuli v teh omejitvah lahko posamezna kolektivna organizacija pooblasti drugo kolektivno organizacijo, da izključno upravlja z njenim repertoarjem v določeni državi. Posledično komercialni uporabniki, ki želijo ponujati pan-evropske medijske storitve (kot npr. RTL), ne morejo kupiti licence, ki bi pokrivala več držav članic, ampak se morajo pogajati z vsako posamezno nacionalno kolektivno organizacijo posebej. Po mnenju komisije pa so sporne tudi določbe o članstvu, ki preprečuje avtorju, da izbere drugo oz. zamenja kolektivno organizacijo.
Odstranitev teritorialnih omejitev in omejitev glede članstva bo omogočila avtorjem, da sami izberejo, katera kolektivna organizacija bo upravljala z njihovimi pravicami na podlagi kakovosti storitev, učinkovitosti upravljanja in višini stroškov upravljanja. Hkrati bo uporabnikom omogočila enostavnejše pridobivanje licence, saj bodo lahko pri eni sami kolektivni organizaciji, ki jo bodo izbrali sami, pridobili dovoljenje za priobčitev del javnosti preko spleta, kabelske oz. satelitske transmisije oz. radiodifuznega oddajanja v več državah.
Odločba omogoča kolektivnim organizacijam da obdržijo svoj sistem bilateralnih sporazumov in pravico do določanja višine nadomestil za uporabo del v svojih državah. Prepoved se nanaša na prakse, ki kršijo pravila EU o omejevanju konkurence. Komisija zato od kolektivnih organizacij zahteva prekinitev takšne prakse in spremembo spornih določb sporazumov, vendar hkrati ne določa sankcij v primeru nespoštovanja odločbe.
Odločba bo po mnenju komisije spodbudila izboljšanje učinkovitosti kolektivnih organizacij, saj bo omogočila tekmovanje med kolektivnimi organizacijami tako glede kakovosti storitev kot tudi glede višine zaračunanih administrativnih stroškov.
Podrobnosti o odločbi si lahko preberete tukaj.