Objavljen slovenski prevod Manifesta javne domene

Pozdravljeni na prenovljenih spletnih straneh {IPI}

{IPI} na novi lokaciji: Dvorakova 5, Ljubljana

Novo: iskanje po popolni bazi veljavne zakonodaje s področja intelektualne lastnine

27.10.11{ Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del

Svet Evropske unije je oktobra pripravil nov predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del. Gre za kompromisni predlog, ki ga je pripravilo predsedstvo na osnovi predhodnih razprav in predloga Evropske komisije. Glavni cilj predloga je ustvariti pravni okvir in zagotoviti zakonit čezmejni spletni dostop do osirotelih del v spletnih digitalnih knjižnicah in arhivih, ki jih uporabljajo določene institucije v javnem interesu. Cilj naj bi bil dosežen na podlagi sistema vzajemnega priznavanja statusa osirotelega dela. Pravni okvir naj bi vzpodbudil čezmejno digitalizacijo in širjenje osirotelih del na enotnem trgu, kar je eden od ključnih ukrepov Evropske digitalne agende, ki je del strategije Evropa 2020.

Problematika osirotelih del je v današnjem času povezana zlasti z razvojem tehnologije. Sodobna digitalna tehnologija ponuja izjemne možnosti za digitalizacijo, razširjanje in ponovno uporabo obstoječega gradiva, v velikem obsegu in z razmeroma nizkimi stroški. Pri izkoriščanju teh možnosti imajo vse bolj ključno vlogo knjižnice, arhivi in muzeji, ki hranijo ogromno kulturnega in znanstvenega gradiva ter prikazujejo bogastvo in raznolikost naše kulturne dediščine. V novem tisočletju smo tako priča razcvetu digitalnih knjižnic, ki uporabnikom na enostaven in učinkovit način omogočajo dostop do obsežnih zbirk gradiva vseh vrst in prinašajo še pred leti neslutene možnosti za razširjanje znanstvenih in kulturnih del ter novo ustvarjanje na njihovem temelju, na ta način pa pospešujejo napredek družbe kot celote.

Vzpostavitev digitalne knjižnice je tehnično zahteven podjem, še večjo oviro pa predstavljajo omejitve, ki jih določa avtorskopravna zakonodaja. Pred objavo dela v okviru digitalne knjižnice je namreč potrebno pridobiti pravici reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, ta postopek pa je lahko oviran ali celo onemogočen, če katerega izmed imetnikov pravic tudi po izvedeni skrbni preiskavi ni mogoče identificirati ali najti. V takšnem primeru govorimo o osirotelem delu. Njegova zakonita uporaba ni mogoča, saj ni mogoče pridobiti dovoljenja s strani imetnika pravic. Da bi se izkoristile možnosti, ki jih za družbeni napredek omogoča sodobna tehnologija, je rešitev problematike osirotelih del nujna, saj bodo v nasprotnem primeru zbirke digitalnih knjižnic osiromašene za milijone del.

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del je tako pomemben korak k reševanju omenjene problematike, prav tako pa sledi tudi splošnim smernicam mednarodnega tematskega omrežja COMMUNIA, katerega član je tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Communia si tako v enem svojih priporočil prizadeva za ustanovitev panevropskega sistema, ki bi omogočal uporabnikom poln dostop do osirotelih del, ta pa bi po njihovem mnenju bil mogoč s pomočjo uveljavitve obveznih izjem in omejitev ali razširjenega kolektivnega upravljanja.

Čeprav je predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta pomemben korak k urejenosti problematike osirotelih del, je v določenih delih še vedno pomanjkljiv. Kljub temu da je ocena predloga direktive s strani Republike Slovenije v večjem delu pozitivna, na Inštitutu za intelektualno lastnino predlagamo določene popravke, ki se skladajo tudi s predlogi Communie.

Kot ugotavlja Communia novi predlog predsedstva predstavlja strožji pristop, kot ga je predlagala Komisija (COM/2011/0289).

Tako je na primer problematičen standard “malomarnega” iskanja imetnika pravic, zaradi katerega lahko uporabnik osirotelega dela, ki je takšno iskanje izvedel, hitro postane kršitelj avtorskih pravic, če se kasneje pojavi pravi imetnik pravic. Kot piše Communia v svojem poročilu je takšen standard slabo definiran.

Podobno velja tudi za novo dodani 5. odstavek 6. člena predloga direktive, ki omogoča državam članicam, da lahko določijo, da se v primeru, ko delo ni več osirotelo, imetnikom pravice plača nadomestilo za uporabo tega dela. Takšna določba nedvomno ustvarja finančno negotovost za uporabnike osirotelih del in bi, če bi bila sprejeta, imela zelo malo praktičnih koristi v primerjavi s statusom quo.

Spremenjeni 6. člen je problematičen tudi z vidika definicije obsega dovoljene uporabe osirotelih del. Predlog tako določa, da je dovoljena samo uporaba osirotelih del, vsebovanih v zbirkah organizacij, na katere se direktiva nanaša. Takšna določba ni v skladu z aktivnostmi institucij (knjižnic ali muzejev), ki si ves čas prizadevajo za širjenje svojih zbirk.

Težave so tudi z 2. odstavkom 2. člena, ki ureja primere, kadar je na enem delu več imetnikov: če je na enem delu več imetnikov pravic in niso vsi opredeljeni, ali če so opredeljeni, pa niso vsi najdeni po tem, ko je bilo izvedeno in zabeleženo skrbno iskanje v skladu s tretjim členom, se delo šteje za osirotelo glede pravic imetnikov, ki jih ni bilo mogoče opredeliti ali najti. V zvezi s tem je dodan nov tretji odstavek, da določba drugega odstavka ne vpliva na pravice imetnikov na delu, ki so opredeljeni in najdeni. Tisti od več imetnikov na enem delu, ki jih bo mogoče določiti in najti, bodo tako lahko uveljavljali svoje pravice na tem delu, in se bo delo štelo za osirotelo le glede preostalih imetnikov pravic na tem delu, ki jih ni mogoče določiti in najti. Čeprav ta določba ureja eno najočitnejših pomanjkljivosti predloga Komisije, so težave z uveljavitvijo takšne določbe ponovno v pravni negotovosti, v kateri se bodo znašli uporabniki osirotelih del.

Kot zadnje je problematičen tudi način uveljavitve teh sprememb. 6. člen predloga direktive določa, da morajo države članice določiti izjemo ali omejitev od pravice reproduciranja in pravice dajanja na voljo javnosti, določenih s členom 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, da zagotovijo, da je organizacijam, navedenim v členu 1 te direktive, dovoljena uporaba osirotelih del, vsebovanih v njihovih zbirkah. Takšna določba seveda krepi položaj uporabnikov osirotelih del na katere se 6. člen nanaša, toda Svet EU in Parlament nista določila nikakršnih navodil za uveljavitev novih izjem ali omejitev, kar ponovno prinaša pravno negotovost na škodo uporabnikov osirotelih del, kakor tudi nevarnost heterogene implementacije izjem in omejitev v državah članicah. Communia tako predlaga revizijo direktive o avtorski pravici, ki bi na novo definirala izčrpen seznam izjem in omejitev z namenom učinkovitejšega spopadanja z izzivi digitalnega okolja.

Predlog direktive je bil poslan tudi ostalim državam članicam, ki so podale svoje komentarje. Predsedstvo bo na podlagi komentarjev držav članic pripravilo nov predlog za naslednjo obravnavo, ki je planirana 27. oktobra 2011.