Pozdravljeni na prenovljenih spletnih straneh {IPI}  

{IPI} na novi lokaciji: Dvorakova 5, Ljubljana

Novo: iskanje po popolni bazi veljavne zakonodaje s področja intelektualne lastnine

Objavljen slovenski prevod Manifesta javne domene

24.10.11{ Sprejeta novela Kazenskega zakonika (KZ-1B)

Dne 19.10.2011 je Državni zbor potrdil novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B), v okviru katere je bila sprejeta tudi odločitev, ki se nanaša na varstvo avtorskih del in avtorske lastnine. Tako je bila potrjena sprememba 148. člena KZ-1, ki trenutno določa, da je neupravičena uporaba z namenom prodaje enega ali več avtorskih del, katerih tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost kazniva. V skladu z novelo KZ-1B nikomur, ki uporablja spletne vsebine za osebne namene, ne bo grozil kazenski postopek. Kaznivo dejanje kršitve materialnih avtorskih pravic bo po novem v primeru neupravičene uporabe avtorskih del v pridobitne namene, in sicer če bo tržna vrednost presegala 5.000 evrov.
 
Kot piše Ministrstvo za pravosodje v sporočilu za javnost, je v zakonodajnem postopku bila predlagana in sprejeta rešitev, ki ohranja temeljni namen kaznovanja, hkrati pa ustrezneje izključuje pregon neupravičene, vendar nekomercialne rabe avtorskih del. Zakonski namen, ki ga ima sedanja omejitev, da mora biti dejanje storjeno “z namenom prodaje”, ki ne ustreza naravi kršitve avtorske pravice, se nadomešča s pogojem “v pridobitne namene”. S tem besedilom so še vedno izključeni uporabniki, katerih kršitve so manjšega pomena, hkrati pa se v polje kaznivosti vključujejo tudi kršitelji, ki ravnajo pridobitno, čeprav pri tem ne gre za nadaljnjo prodajo, pač pa le za drugačen način uporabe, še pišejo na Ministrstvu.
 
Sprememba KZ-1B pa razširja novo ureditev tudi na 149. člen, ki določa kršitev avtorskih sorodnih pravic. Zaradi burnih razprav, ki jih je predlog sprememb 148. člena sprožil v javnosti, se je povsem zanemarilo dejstvo, da je po veljavni kazenski zakonodaji že sedaj bilo kaznivo neupravičeno reproduciranje, dajanje na voljo javnosti, razširjanje ali dajanje v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena je pomenila večjo premoženjsko vrednost. Poseben “namen prodaje” ni bil določen za sorodne pravice, kar na primer pomeni, da je uporabnik, ki je nedovoljeno reproduciral glasbene CD-je s spleta, katerih tržna cena je pomenila večjo premoženjsko vrednost, storil kaznivo dejanje po 149. členu KZ-1. Kot piše Ministrstvo, to pomeni, da so bili kršitelji pri tem dejanju po veljavnem zakoniku brez razloga obravnavani strožje kot po 148. členu zakonika, čeprav se v javni razpravi izpostavljeni primeri potrošnikov digitalne generacije praviloma nanašajo prav na sorodna dela (fonogrami, videogrami, oddaje). Z novelo se tako zagotavlja celovito, enotno in sorazmerno kazenskopravno varstvo avtorske pravice.  
 

 


komentar

komentar (*)

Ponovno naloži kodo