Pozdravljeni na prenovljenih spletnih straneh {IPI}  

{IPI} na novi lokaciji: Dvorakova 5, Ljubljana

Objavljen slovenski prevod Manifesta javne domene

Novo: iskanje po popolni bazi veljavne zakonodaje s področja intelektualne lastnine

25.11.11{ Evropsko sodišče odločilo, da ponudniki internetnega dostopa ne morejo nadzorovati uporabnikov

Evropsko sodišče je po koncu sedem letnega pravnega spora, ki je potekal med združenjem imetnikov glasbenih pravic SABAM in ponudnikom internetnega dostopa (ISP) Scarlet, odločilo, da je zahteva združenja imetnikov glasbenih pravic SABAM, da naj ISP Scarlet nadzoruje svoje uporabnike in blokira njihove komunikacije v primeru, ko bodo ti nezakonito izmenjevali datoteke, v nasprotju s pravili zasebnosti, prav tako pa gre za kršitev temeljnih pravic ponudnika internetnega dostopa in njegovih uporabnikov.
 
Belgijsko združenje imetnikov glasbenih pravic SABAM in ponudnik internetnega dostopa Scarlet sta bila v pravnem sporu od leta 2004, pri čemer je SABAM zahteval od Scarlet, da montira posebne tehnične naprave na medmrežju, s katerimi bo lahko nadzoroval in blokiral komunikacijske poti uporabnikov v primeru kršitev avtorskih pravic. 
 
Čeprav je bila leta 2007 izdana odločba belgijskega sodišča v korist SABAM, se je postopek kmalu nadaljeval na bruseljskem pritožbenem sodišču, od koder je bil poslan na evropsko sodišče v dokončno odločitev.
 
Evropsko sodišče je odločilo, da bi uvedba nadzornih sistemov, ki bi blokirali komunikacijske poti uporabnikov v primeru kršitev avtorskih pravic, bila ne samo neproporcionalna, ampak tudi težavna za izvajanje. Scarlet bi moral namestiti drag in kompleksen računalniški sistem, ki bi deloval tudi v nasprotju z evropsko direktivo. Implementacija posebnih filtrov bi bila v nasprotju z zahtevami po ustreznem ravnovesju med varstvom pravic intelektualne lastnine in podjetniško svobodo, do katere je Scarlet upravičen. 
 
V tem primeru je pomembno tudi vprašanje varstva zasebnosti uporabnikov Scarlet, na kar je opozorilo tudi evropsko sodišče, ki je zapisalo, da bi filter, ki bi deloval na proaktiven način, kršil temeljne pravice uporabnikov, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov in svoboščine prostega pretoka informacij. 
 
Sodišče je v svoji odločitvi zapisalo, da bi uporaba takšnega filtra bila neučinkovita, saj naprava naj ne bi bila sposobna razlikovati med zakonito in nezakonito vsebino, zlasti v primerih, ko gre za izjeme in omejitve od avtorskega varstva, dela v javni domeni in ostale dovoljene oblike distribucije avtorskih del.  
 
Odločitev evropskega sodišča je prišla do podobnih ugotovitev, kot jih je v svojem mnenju predstavil generalni pravobranilec Cruz Villaló in v svojem članku opisal prof. Cedric Manara.
 

komentar

komentar (*)

Ponovno naloži kodo