Objavljen slovenski prevod Manifesta javne domene

Novo: iskanje po popolni bazi veljavne zakonodaje s področja intelektualne lastnine

 Pozdravljeni na prenovljenih spletnih straneh {IPI}  

{IPI} na novi lokaciji: Dvorakova 5, Ljubljana

21.12.11{ Googlov nadzor avtorskih pravic bi kršil pravo Evropske unije

Italijansko sodišče je odločilo, da ponudniki storitve informacijske družbe niso dolžni nadzorovati aktivnosti spletnih uporabnikov z namenom ugotavljanja in preprečevanja posegov v avtorske pravice, saj bi to predstavljalo prevelik poseg v zasebnost uporabnikov.
 
Italijanska medijska skupina RTI je od italijanskega sodišča zahtevala izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče naložilo Googlu, da na svoji blogerski platformi Blogger.com prepreči posege v avtorske pravice. RTI je namreč zatrjeval, da je Google odgovoren za kršitve avtorskih pravic, ki jih ima RTI na posnetkih nogometnih tekem in ki so se predvajale s spletnega portala Blogger.com.
 
Sodišče je odločilo, da Google ni odgovoren za nedovoljeno predvajanje avtorsko varovanih vsebin, saj je v trenutku, ko je bil obveščen o domnevno nedovoljenih vsebinah, le-te pravočasno odstranil. Sodišče je prav tako pojasnilo, da bi izdaja začasne odredbe, ki bi določala obvezno preprečevanje bodočih kršitev, bila enaka obveznosti splošnega nadzora vseh komunikacij, ki potekajo na ponudnikovi mreži. 
 
“Takšna obveznost ne more biti naložena ponudnikom storitev, saj bi bilo to v nasprotju s pravom EU, prav tako pa bi obveznost posegala tudi v temeljne svoboščine ponudnikov storitev in sicer v njihovo svobodno gospodarsko pobudo. Splošni nadzor bi namreč od ponudnikov zahteval namestitev drage računalniške opreme,” je pojasnilo sodišče pri izdaji svoje odločitve. 
 
Direktiva št. 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi v 8. členu določa, da lahko imetniki pravic zahtevajo sodno odredbo proti posrednikom, katerih storitve uporablja tretja stranka in s tem krši avtorske ali sorodne pravice. Direktiva o elektronskem poslovanju določa, da države članice ponudnikom storitev ne morejo predpisati splošnih obveznosti glede nadzora in da ponudniki storitev splošno niso odgovorni za dejavnosti uporabnikov njihovih storitev. Ponudniki storitev niso odgovorni za kršitve, ki se pojavijo pri uporabi njihovih storitev, v primeru, ko nimajo “dejanskega vedenja” o nezakoniti dejavnosti oz., ko niso prejeli zahteve za odstranitev ali onemogočenje dostopa do podatkov.
 
Evropska zakonodaja o varstvu osebnih podatkov določa, da so osebni podatki lahko zbrani samo za posebne, točno določene, legitimne namene, kar pomeni, da podatki ne smejo biti nadalje uporabljeni, če niso v skladu s temi nameni. Tako pridobljene informacije se lahko obdelujejo samo v primeru jasnega soglasja tistega, na katerega se podatki nanašajo.
 
Posebni evropski zakoni, določeni zlasti v Direktivi o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, določajo, da sta terminalna oprema uporabnikov omrežij elektronskih komunikacij in vsak podatek, shranjen na taki opremi, del zasebnega področja uporabnikov, ki zahteva varstvo v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako imenovana vohunska programska oprema, program za prikriti nadzor računalnika, omrežni hrošči, skriti identifikatorji in druge podobne naprave lahko vdrejo v uporabnikov terminal brez njegove vednosti, da bi pridobili dostop do podatkov, shranili skrite podatke ali izsledili uporabnikove dejavnosti, in lahko resno motijo zasebnost teh uporabnikov. Uporaba takih naprav mora biti dovoljena samo za zakonite namene, z vednostjo prizadetih uporabnikov.
 
Prejšnji mesec je Sodišče EU odločilo, da čeprav je varstvo pravic intelektualne lastnine eno temeljnih področij pravnega reda EU, te pravice še zdaleč niso absolutne, ampak so omejene z drugimi temeljnimi pravicami. Sodišče EU je namreč odločalo v primeru, v katerem belgijsko sodišče ni izbralo ustreznega ravnotežja med pravicami glasbenih kolektivnih organizacij in pravicami ponudnikov internetnih storitev (ISP), ko je odločilo, da morajo ponudniki internetnih storitev zaradi iskanja kršitev avtorskih pravic nadzirati spletne aktivnosti. 
 
Več o odločitvi italijanskega sodišča najdete na tej povezavi. 
   

komentar

komentar (*)

Ponovno naloži kodo