02.08.12{ Vsebine objavljene pod prostimi licencami niso prosto na voljo, ampak so objavljene pod svobodnejšimi pogoji
Vsebine, ki so objavljene pod prostimi licencami, niso prosto na voljo oziroma jih ni mogoče kopirati brez spoštovanja moralnih pravic, potrebno pa je spoštovati tudi druge omejitve, ki jih določa licenca. Na voljo so pod svobodnejšimi pogoji. Namen objave vsebin pod prostimi licencami je omogočati boljši dostop in učinkovitejše razširjanje znanja. Gotovo pa vsebin pod takšnimi licencami ni dovoljeno objaviti pod svojim imenom in tako posegati v moralne pravice originalnih avtorjev ali jih celo zakleniti z novo avtorsko pravico ali še več, te vsebine komercialno izkoriščati, prodati založbi ali drugače komercializirati.
Spodaj so na kratko povzeti primeri, ko so tožniki uspeli v tožbah proti tožencem, ki niso spoštovali pogojev prostih licence, konkretno Creative Commons licenc.
Vsi primeri so objavljeni na tej spletni strani.
1. Lichôdmapwa v. L'asbl Festival de Theatre de Spa
V tem primeru je belgijsko sodišče odločilo, da je toženec kršil Creative Commons licenco priznanje avtorstva-nekomercialno-brez predelav (CC BY-NC-ND), ki jo je imel tožnik na glasbenem delu. Leta 2004 je belgijska glasbena skupina Lichôdmapwa pod licenco Creative Commons izdala pesem z naslovom Abatchouck. Uporabljena licenca CC je uporabnikom dovoljevala uporaba dela ob predpostavki, da je pravilno naveden avtor dela, uporaba je bila omejena samo za nekomercialne namene, prav tako pa so bile brez dovoljenja avtorja prepovedane tudi predelave tega dela. Nekaj let kasneje je eden od članov skupine ugotovil, da je bilo 20 sekund njihove pesmi uporabljene v reklami neke gospodarske družbe. Skupina je pozvala kršitelje in poskusila skleniti miren dogovor o uporabi dela, vendar pogajanja niso bila uspešna. Skupina je nato septembra 2009 tožila gospodarsko družbo zaradi kršitev avtorskih pravic. Tožniki so navajali, da je toženec brez dovoljenja predelal (skrajšal) njihovo delo, kar pomeni, da je kršil določilo CC licence, ki prepoveduje predelave dela. Prav tako je bilo kršeno določilo nekomercialno, saj je bilo delo uporabljeno v reklami. Zadnji argument tožnika je bil tudi ta, da kršitelj ni nikjer navedel avtorstva uporabljenega dela. Glasbena skupina je zahtevala 10.380 evrov odškodnine in plačilo objave sodbe v reviji “Dogmagazine”.
Obramba toženca je bila, da ni vedel za pogoje uporabe glasbenega dela, prav tako pa glasbena skupina naj ne bi imela pravice pobirati nadomestila za uporabo omenjenega dela, saj ni bila članica belgijske kolektivne organizacije SABAM.
Odločitev sodišča pa ni sledila argumentom toženca. Sodnica je priznala veljavnost licence Creative Commons. Prav tako je potrdila, da odločitev glasbenikov, da se ne pridružijo kolektivni organizaciji SABAM, ampak izdajo svojo glasbo pod svobodnejšimi CC licencami, ne preprečuje uveljavljanja teh licenc pred sodiščem. Sodnica je v svoji sodbi obrazložila, da nevednost toženca ne opravičuje njegovega ravnanja. Spletna stran, s katere je bilo delo sneto, ima jasno objavljene pogoje, pod katerimi so dela objavljena, zato ni bilo nobenega razloga, da se toženec s temi pogoji ne bi mogel seznaniti.
Sodišče je tožniku prisodilo 1500 evrov odškodnine za posamezne kršitve licenčnih pogojev, kar pomeni skupaj 4.500 evrov odškodnine, ki jo je moral plačati toženec.
Sodba
2. Primer: Nizozemski tabloid
Veljavnost licence Creative Commons je bila prvič testirana na sodišču leta 2006, ko je “podcaster” Adam Curry tožil nizozemski tabloid, ki je brez dovoljenja objavil njegove fotografije, objavljene na spletni strani Flickr. Fotografije so bile objavljene pod licenco CC priznanje avtorstva-nekomercialno. Sodišče je odločilo v korist Curryja, tabloid pa je moral prenehati s kršitvami njegovih avtorskih pravic.
Sodba:
3. Primer: Gerlach v. DVU (Nemčija)
Poleti 2010 je tožnik na javnem dogodku naredil fotografijo nemškega politika Thila Sarrazina in jo objavil na spletu pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva-deljenje pod istimi pogoji 3.0. Kasneje je nemška politična stranka DVU uporabila sliko na svoji spletni strani brez navedbe imena tožnika, objave licence ali kakršnegakoli drugega znaka, ki bi nakazoval na avtorstvo. Tožnik je kršitelje pozval, da umaknejo njegovo fotografijo, toda stranka na njegov poziv ni reagirala. Tožnik je nato na sodišče vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval prepoved neavtorizirane objave njegove slike. Sodišče je tožniku ugodilo in izdalo začasno odredbo, saj je le-ta izkazal potrebne pogoje za kršitev avtorske pravice, zlasti pa kršitev pogojev licence CC.
Sodba
Poročilo pripravil:
Jernej Pusser, IPI
- { april 2013
- { januar 2013
- { december 2012
- { november 2012
- { september 2012
- { avgust 2012
- { julij 2012
- { junij 2012
- { maj 2012
- { april 2012
- { februar 2012
- { januar 2012
- { december 2011
- { november 2011
- { oktober 2011
- { september 2011
- { avgust 2011
- { junij 2011
- { maj 2011
- { marec 2011
- { februar 2011
- { januar 2011
- { november 2010
- { oktober 2010
- { september 2010
- { avgust 2010
- { julij 2010
- { junij 2010
- { maj 2010
- { april 2010
- { marec 2010
- { februar 2010
- { september 2009
- { avgust 2009
- { junij 2009
- { maj 2009
- { april 2009
- { marec 2009
- { februar 2009
- { julij 2008
- { junij 2008
- { avgust 2007

