Jernej Pusser: Ekonomska analiza podaljšanja avtorskih pravic

Diplomska naloga s pomočjo orodij ekonomske analize obravnava glavne argumente za in proti podaljšanju avtorskopravnega varstva. Poleg argumentov, ki obravnavajo podaljšanje varstva, se avtor v nalogi ukvarja tudi z analizo optimalnega trajanja avtorskih pravic. Diplomsko delo potrjuje hipotezo, da podaljšanje avtorskega varstva, kot je trenutno v veljavi, ne prinaša koristi, ki jih obljubljajo zagovorniki podaljšanja, ampak nasprotno, povzroča različne vrste stroškov, ki zmanjšujejo blaginjo družbe.  


Trajanje avtorskih pravic se je vse od sprejetja prve avtorskopravne zakonodaje leta 1709 podaljševalo. Od začetnih 28 let se je avtorsko varstvo danes podaljšalo na čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti. S podaljšanjem trajanja avtorskih pravic preko potrebnega obdobja, v katerem si avtor uspe povrniti stroške izražanja in zaslužiti dodatne dobičke, nastajajo stroški mrtve izgube, ki zmanjšujejo družbeno blaginjo. Predolgo trajanje avtorskih pravic podaljšuje prehod avtorskih del v prosto uporabo (javno domeno), kar dviguje transakcijske stroške in zmanjšuje možnost ustvarjanja na podlagi obstoječih avtorskih del. Zaradi dolgega trajanja avtorskih pravic se povečujejo stroški razčiščevanja imetnikov pravic, hkrati pa nastaja vedno več osirotelih del, zaradi katerih ni mogoče identificirati imetnikov pravic. Podaljšanje avtorskih pravic ne prinaša pozitivnih učinkov niti na strani ponudbe avtorskih del, saj daljše avtorsko varstvo ne vpliva na povečanje spodbud ustvarjanja. V nasprotju s podaljšanjem avtorskih pravic je tudi optimalna doba trajanja avtorskega varstva, ki kaže, da je za povečanje družbene blaginje potrebno ne samo preprečiti podaljšanje avtorskih pravic, ampak tudi skrajšati obstoječe trajanje avtorskega varstva.