Žiga Domjanič: Razširjeno kolektivno upravljanje

Diplomsko delo obravnava razširjeno kolektivno upravljanje z avtorskimi in sorodnimi pravicami po zgledu t.i. nordijske rešitve, ki je na Danskem, Švedskem, Finskem in Norveškem v veljavi že preko pol stoletja in poskuša ustvariti hipotetični model za uvedbo sistema v naš pravni red.


V nasprotju s klasičnim kolektivnim upravljanjem, kjer mora imetnik izraziti voljo, da upravljanje s pravicami prenaša na kolektivno organizacijo (načelo pristopa) ter v nasprotju z obveznim kolektivnim upravljanjem, kjer se imetnikova volja glede upravljanja s pravicami sploh ne upošteva, je razširjeno kolektivno upravljanje njuna kombinacija, in sicer je po učinkovitosti blizu obveznemu kolektivnemu upravljanju, vendar ima vsak imetnik, ki ga sistem razširjenega upravljanja zaobjame, tudi pravico izstopa, s čimer je v celoti spoštovana imetnikova svobodna volja (načelo izstopa). Prednost za uporabnike predstavlja razširjena licenca, ki je rezultat sklenitve dogovora med njimi in reprezentativno kolektivno organizacijo. Uporabniku omogoča zakonit dostop do večjega števila del, med drugim tudi do t.i. osirotelih del, to je del, ki so še vedno avtorskopravno zaščitena, vendar imetnik pravic ni znan ali ga kljub razumnemu poizvedovanju ni moč najti in zato z njim ni možno doseči dogovora o uporabi del. Čeprav je Evropska skupnost z izdajo Direktive 2001/29/ES močno omejila države članice pri določanju izjem od avtorskih in sorodnih pravic, je razširjeno kolektivno upravljanje izrecno dopustila. Zaradi številnih možnosti, ki jih shema dopušča, je privlačna rešitev za vsako državo članico ali celo kot vseevropska rešitev, zlasti do morebitnih sprememb evropskega prava, ki bi bile uporabnikom bolj naklonjene. Pozornost je namenjena tudi vprašanju javnih knjižnic in priložnostih, ki jih ponuja razširjeno kolektivno upravljanje za učinkovitejše izpolnjevanje njihovega poslanstva v družbi. Z uporabo moderne tehnologije, ki trenutno zaradi togega in analognemu okolju prilagojenega avtorskega prava ne more biti v celoti izkoriščena, bi lahko ravno uvedba razširjenega kolektivnega upravljanja omogočila širši dostopa do informacij in znanja.