Vprašanja in odgovori

 

AVTORSKE PRAVICE

1. Kaj narediti, ko na drugi spletni strani opazimo vsebino brez navedbe vira, katero smo sami ustvarili in objavili na naši spletni strani?

Imetnik avtorskih pravic na vsebinah, ki so bile uporabljene na tujih spletnih straneh lahko od upravljalca spletne strani oziroma od imetnika pravic na spletni strani zahteva popravek oziroma umik sporne vsebine. V tovrstnih sporih je priporočljivo najprej kontaktirati upravljalca spletne strani oziroma imetnika pravic na spletni strani in ga opozoriti, da mu v primeru, da vsebine ne popravi ali umakne grozi tožba. V primeru, da upravljalec spletne strani oziroma imetnika pravic na spletni strani tej zahtevi ne ugodi, lahko imetniku pravic na vsebini vloži civilno tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic, prav tako pa lahko sproži tudi kazenski pregon v skladu s Kazenskim zakonikom, saj je tovrsten poseg v avtorske pravice kaznivo dejanje.

 

2. Kako so avtorske pravice urejene na mednarodnem nivoju? Primer: Tujec objavi celotno ali del avtorskega dela na svojih spletnih straneh/portalih, radi bi, da ga umakne, vendar tega na našo prošnjo ne stori. Kakšen je pravni postopek, da se doseže zaščita avtorskih pravic?

Tujca, ki krši avtorske pravice je mogoče tožiti v državi, kjer ima ta stalno prebivališče, v tem primeru se bo uporabilo pravo države, za območje katere se uveljavlja.

 

3. Do katere mere lahko prenesemo na svoje spletne strani druga avtorska dela (npr. članke)? Primer: Nekdo objavi članek/knjigo/novico in slednjo bi radi objavili tudi na lastni spletni strani/portalu. Lahko objavimo uvodne besede, lastnoročno napisan povzetek, ključne ugotovitve ali zgolj povezavo/link?

Objavljanje linkov oziroma povezav je dovoljeno. Za vsako drugo uporabo avtorskega dela pa je potrebno pridobiti dovoljenje avtorja oziroma imetnika pravic, razen v določenih primerih, ki jih določa zakon.

Zakon določa dve vrsti izjem oziroma omejitev avtorske pravice: zakonite licence in prosto uporabo. V primeru zakonitih licenc je uporaba dela prosta in ni potrebno pridobiti dovoljenje imetnika avtorskih pravic, potrebno pa je plačati nadomestilo za uporabo dela. V slovenskem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah je zakonita licenca določena za primere pouka in periodike ter za invalidne osebe. V primeru proste uporabe pa je mogoče delo uporabljati brez dovoljenja imetnika pravic in tudi brez obveznosti plačila nadomestila za uporabo. Prosta uporaba velja v primerih: pravice do obveščenosti, pouka, začasnega reproduciranja, privatnega in drugega lastnega reproduciranja, citatov, nebistvenih pritiklin, proste predelave, baze podatkov, javne razstave ali prodaje umetniških del, del na splošno dostopnih krajih, uradnih postopkov, preizkusa naprav.

 

4. Do katere mere lahko vzpostavljamo javno dostopne spletne baze podatkov, ki so osnovane na različnih avtorskih delih? Lahko navajamo zgolj povezavo/link, ključne ugotovitve, povzetke? Do katere mere lahko druga (večja) zbirka podatkov uporablja našo zbirko podatkov, glede na to, da je naša zbirka podatkov avtorsko delo?

Objavljanje linkov oziroma povezav je dovoljeno.

Na novi bazi podatkov ali podatkovni bazi pa se pravice pridobijo izvorno. 

V avtorskopravni doktrini je potrebno ločiti med dvema oblikama varstva podatkovnih baz. Podatkovne baze so lahko zavarovane z avtorsko pravico (8. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah) ali s t.i. sui generis pravico podatkovne baze.

1. odstavek 8. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah določa, da so zbirke avtorskih del ali druga gradiva, kot so to npr. enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, samostojna avtorska dela. Ta dela so t.i. odvisna ali izvedena dela, njihovi sestavni deli pa so lahko avtorska dela ali pa tudi drugo gradivo. 

3. odstavek 8. člena nato posebej določa pomen pojma “baza podatkov”. Baze podatkov so v skladu z 8. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah zbirke neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi. S tem Zakon o avtorski in sorodnih pravicah eksplicitno opozarja na avtorskopravno varstvo baz podatkov, avtorjem oziroma ustvarjalcem teh baz pa pripadajo enake pravice oziroma avtorskopravna upravičenja kot avtorjem ostalih avtorskih del.  

Opozoriti velja še na 4. odstavke 8. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki določa, da varstvo po tem členu ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih baz podatkov. 

Druga oblika varstva podatkovnih baz je varstvo baze s t.i. sui generis pravico podatkovne baze. Ta pravica obstaja poleg avtorske pravice avtorja baze podatkov (8. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah) in pripada izdelovalcu podatkovne baze, torej tistemu, ki je v izdelavo podatkovne baze vložil kakovostno ali količinsko naložbo.

Sui generis pravica podatkovne baze je definirana v 141.a členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. V skladu s 141.a členom je podatkovna baza zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno naložbo. V drugem odstavku 141.a člen določa, da je varstvo podatkovne baze ali njene vsebine na podlagi sui generis pravice neodvisno od varstva podatkovne baze z avtorsko ali drugimi pravicami. To pomeni, da lahko na bazi podatkov hkrati obstajajo avtorske pravice in sui generis pravice podatkovne baze.

Predmet varstva sui generis pravice obsega:

  • celotno vsebino podatkovne baze;
  • vsak kakovostno ali količinsko znatni del vsebine podatkovne baze in
  • kakovostno ali količinsko neznatne dele vsebine podatkovne baze, kadar se ti uporabljajo ponovljeno in sistematično, pa je to v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali v nerazumni meri prizadene zakonite interese njenega izdelovalca.

 

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v tem primeru ponovno izrecno opozarja, da to varstvo ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih podatkovnih baz.

Izdelovalec podatkovnih baz ima tako na podlagi sui generis pravice podatkovne baze izključno pravico:

  • reproduciranja svoje podatkovne baze;
  • distribuiranja primerkov svoje podatkovne baze;
  • dajanja v najem primerkov svoje podatkovne baze;
  • dajanja na voljo javnosti svoje podatkovne baze;
  • drugih oblik priobčitve javnosti svoje podatkovne baze.

  

5. Kako ukrepati v primeru, če so na fotografijah ljudje? Bi morali imeti tudi njihovo soglasje za objavo? Ali bi zadoščalo pisno dovoljenje osebe, ki v določenem gradivu nastopa, denimo video in avdio posnetki ter fotografije?

V primeru uporabe fotografij oseb je potrebno upoštevati tako avtorskopravni vidik kot tudi vidik osebnostnih pravic.  

Z vidika avtorskega prava je bistveno, da se pridobijo pravice za objavo fotografije od imetnika avtorskih pravic. Ta bo v večini primerov oseba, ki je fotografijo posnela in ne oseba, ki dejansko je na fotografiji.

Glede osebnostnih pravic posameznikov pa je možnost uporabe fotografije odvisna od okoliščin, v kateri je bila fotografija posneta. Če je bila fotografija posneta na javnem kraju ali na javni prireditvi, jo je mogoče uporabiti brez dovoljenja posameznika. V primeru, da je bila fotografija posneta v drugih okoliščinah oziroma da je na fotografiji mladoletna oseba, pa je za uporabo potrebno pridobiti dovoljenje osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika.

 

6. Kaj točno določajo moralne pravice, predvsem takrat, ko je izvajalec prenesel pravice in ni več lastnik?

V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Moralne avtorske pravice so tako pomembne in tako tesno povezane s samo osebo avtorja, da jih ni mogoče prenašati na druge osebe. Če bi avtor sklenil pogodbo, s katero bi prenesel moralne pravice, bi bile določbe o prenosu te pravice nične. Med moralne pravice spadajo: pravica prve objave, pravica priznanja avtorstva, pravica spoštovanja dela in pravica skesanja.  

Na podlagi pravice prve objave se ima samo avtor izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno. Ta pravica je izredno pomembna, ker brez prve objave dela ni mogoče izkoriščati avtorskega dela in večine materialnih avtorskih pravic. Zato je to ena bistvenih pravic avtorja, saj se sam odloči, kdaj delo predstaviti javnosti.

Pravica priznanja avtorstva določa, da ima avtor izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu, in da se lahko sam odloči, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako. V skladu s to pravico lahko zahteva, da se ga navede kot avtorja, lahko pa zahteva tudi, da se ga ne navede kot avtorja. Prav tako lahko zahteva, da se ga navede pod psevdonimom ali pod kakšno drugo oznako. Pri določenih izjemah in omejitvah je ta pravica posebej omenjena, saj je tudi pri omejitvi avtorske pravice pomembno, da moralne avtorske pravice ostanejo neokrnjene. 

V skladu s pravico spoštovanja dela je avtorju priznana izključna pravica, da se upre skazitvi in kakršnemukoli drugemu posegu v svoje delo, in tudi vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko na kakršenkoli način okrnili njegovo osebnost. Ta pravica ne pride v poštev, kadar je v zakonu izrecno dovoljeno poseganje v dela, npr. citat, poročanje o aktualnih dogodkih.

Pravica skesanja pomeni, da lahko do imetnika materialne avtorske pravice to pravico prekliče, če ima za to resne moralne razloge, in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane. Z uveljavitvijo te pravice materialna avtorska pravica imetnika ugasne.

 

7. Kako se obravnava »citat« in kako dolg je lahko?

Citiranje oziroma navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamičnih objavljenih del s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije je v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah prosto, če je to potrebno z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve. Če sta vir in avtorstvo dela navedena na uporabljenem delu, ju je potrebno navesti. 

Dolžina citata ni določena in se presoja od primera do primera. Pri presoji se upošteva dolžina izvornega avtorskega dela in tudi dolžina novega avtorskega dela, v katerem je citat uporabljen. V celoti pa je mogoče citirati dela s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije.

Prav tako je potrebno pri citiranju upoštevati omejitve, ki jih določa 46. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Ta člen določa:

Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne v primerih, ki so določeni v tem oddelku s tem, da

  • je obseg take uporabe avtorskih del omejen glede na namen, ki ga je treba doseči,
  • je v skladu z dobrimi običaji,
  • ne nasprotuje običajni uporabi dela in
  • ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.

 

ZNAMKE

1. Ali lahko pridobimo znamko za vse trge na svetu?

Vse države omogočajo registracijo znamke na svojem teritoriju. V Evropski uniji pa obstaja znamka skupnosti, ki jo je mogoče v enem postopku registrirati v vseh državah članicah Evropske unije. Na države podpisnice Madridskega sporazuma ali Madridskega protokola je mogoče razširiti že obstoječo registrirano znamko preko WIPO sistema. V primeru drugih držav, ki tega ne omogočajo pa je potrebno delovati preko nacionalnega zastopnika.

2. Kakšno znamko priporočate: besedno ali figurativno?

Besedna znamka je najmočnejša znamka, ki jo je mogoče pridobiti. Problem pa se pojavi, kadar je ta premalo razlikovalna ali kadar je generična.

V primeru figurativne znamke je bistveno, da se varstvo te znamke razteza zgolj na določeno barvo in na točno določeno obliko te znamke. Seveda pa je mogoče ugovarjati uporabi ali registraciji drugih znamk s podobnimi elementi.

Izbira med besedno in figurativno znamko je torej odvisna od konkretne situacije. V primeru, da je beseda generična ali da obstaja že več podobnih znamk, se priporoča registracija figurativne znamke, s čimer se poveča distinktivnost.

 

3. Imam registrirano domeno, zato mi ni potrebno registrirati znamke.

V primeru domene gre zgolj za uporabo znamke. Še vedno vam lahko pri uporabi domene ugovarja nekdo, ki ima registrirano znamko in vam v domenskem sporu odvzame domeno.

Priporočamo registracijo znamke, saj se tako zmanjša nevarnost, da bi vam kdo odvzel domeno oziroma bi vam prepovedal uporabo znaka.

 

4. Kdaj je bolje registrirati znamko: pred pričetkom uporabe (npr. lasniranjem na trg) ali kasneje?

Idealno in najbolj priporočljivo je, da se znamka registrira že pred lansiranjem na trg (tudi pred npr. Kickstarter kampanjo). Včasih to zaradi časovnih omejitev ni mogoče, v teh primerih je bistveno, da se pred končno odločitvijo za ime oziroma znamko preveri ali je mogoča registracija oziroma ali že obstajajo podobne znamke. V primeru, da se izkaže, da je izbira določenega imena preveč tvegana npr. Herba za čaje, BeeSmart za računalniške programe... je bolje, da se že v začetni fazi izbere drugo ime. Inštitut za intelektualno lastnno za stranke pripravlja oceno tveganja že med izbiranjem ustreznega imena.

 

MODEL

 

1. V kakšenih primerih se priporoča varstvo modela?

Varstvo modela je priporočljivo v primerih novega zunanjega videza izdelka. To pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Potrebno je opozoriti, da model ne varuje funkcionalnosti izdelka.

Model je učinkovito orožje pri izrinjanju konkurentov s trga, vendar pa se je potrebno zavedati, da drugačna, podobna oblika ni varovana.

 

PATENT

 

1. Na kaj moramo paziti pri tehnologijah, ki so patentabilne?

Pred vložitvijo patenta in nasploh pred lansiranjem izdelka na trgu, je potrebno preveriti, da vaša tehnologija morebiti ne posega v tehnologije, ki so zavarovane s patentom. V primeru, da imate patentabilno tehnologijo (izum, ki ni obsežen s stanjem tehnike) pa je potrebno paziti, da se ta ne razkrije pred vložitvijo patentne prijave.