Znamke

Znamke omogočajo razlikovanje produktov in storitev različnih podjetij, hkrati pa omogočajo podjetjem tudi komunikacijo s potrošniki. Znamka po drugi strani pomeni tudi investicijo v prepoznavnost produktov in storitev določenega podjetja. Premišljeno izbrana in pravilno vodena znamka lahko pomembno prispeva k vrednosti podjetja.  Na Inštitutu za intelektualno lastnino start-up podjetjem svetujemo glede izbire in uporabe znamk ter jih zastopamo v postopku registracije znamke tako doma kot v tujini. Start-up podjetjem pomagamo pri izbiri ustreznega znaka, ki naj se zavaruje kot znamka. V ta namen pripravimo natančen pregled registrov znamk, s pomočjo katerega ugotovimo, ali že obstajajo identične ali zamenljivo podobne znamke, zaradi katerih bi imetniki teh znamk lahko ugovarjali registraciji znamke podjetja. Skupaj s stranko izberemo tudi ustrezne razrede blaga in storitev, za katere naj se znamka registrira.    Nepremišljena izbira in uporaba znamke pred pregledom ustreznih registrov lahko pomeni tveganje, da bo podjetje kršilo pravice imetnikov že registriranih znamk. To lahko za start-up podjetja, ki pogosto pridobivajo sredstva s pomočjo platform za množično financiranje, pomeni tudi blokiranje kampanje za množično financiranje, izgubo ugleda, predvsem pa velike materialne stroške. 

Blagovne in storitvene znamke so znaki, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. 

Znamke so lahko besede, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv. Znamka je lahko tudi kombinacija takih znakov. 

Znamka je pravica industrijske lastnine, za pridobitev katere je v večini držav potrebna njena registracija pri pristojnem uradu. 

Registrirana znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe, kar pomeni, da ima imetnik znamke pravico preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu za enako ali podobno blago ali storitve uporabljajo znak, ki je enak ali zamenljivo podoben njegovi znamki. V primeru, da gre za t.i. slovečo znamko, pa ima imetnik možnost preprečiti tretjim osebam uporabo enakega ali zamenljivo podobnega znaka tudi v primeru, ko se z znamko ne označuje enako ali zamenljivo podobno blago ali storitve.  

Registracija znamke ima teritorialen značaj, kar pomeni, da je omejena na območje, na katerem se znamka registrira. To v praksi pomeni, da je priporočljivo znamko registrirati v vseh tistih državah, v katerih namerava imetnik ponujati blago ali storitve pod svojo znamko.

Registracija znamke v Sloveniji

V Sloveniji se znamka registrira pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ob vložitvi prijave urad preveri, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo znamke. Kot znamka se namreč ne sme registrirati znak:

  • ki ne more biti znamka; 
  • ki je brez slehernega razlikovalnega učinka; 
  • ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev; 
  • ki vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora; 
  • ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja; 
  • ki sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost; 
  • ki nasprotuje javnemu redu ali morali; 
  • ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev; 
  • ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema; 
  • za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na podlagi 6.ter člena Pariške konvencije; 
  • ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi s 6.ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo; 

 

Ko urad ugotovi, da prijavljeni znak izpolnjuje pogoje za registracijo znamke, objavi prijavo znamke v uradnem glasilu urada. V treh mesecih od dneva objave prijave znamke lahko imetniki prejšnje znamke ugovarjajo zoper registracijo znamke. Če ugovor zoper registracijo znamke ni bil vložen ali če je bil zavrnjen ali se je štelo, da ni bil vložen, urad pozove prijavitelja, naj v treh mesecih od vročitve poziva plača pristojbino za registracijo znamke. Pristojbina za registracijo znamke vključuje pristojbino za trajanje znamke za prvih deset let. 

Registracija znamke v tujini

Registracija znamke v tujini je mogoča na tri načine:

a. Evropska prijava 

Za države Evropske unije se priporoča registracija znamke preko enotne prijave znamke pri uradu Evropske unije za harmonizacijo notranjega trga (znamke in modeli) (OHIM), ki ima sedež v Alicanteju v Španiji. 

Z registracijo znamke pri OHIM prijavitelj znamke postane imetnik znamke Skupnosti in tako pridobi izključne pravice do uporabe registrirane znamke v vseh 28 državah članicah Evropske unije. 

Postopek registracije znamke pred OHIM je podoben kot v primeru registracije znamke pri slovenskem Uradu za intelektualno lastnino. Po vložitvi prijave OHIM najprej preveri, ali prijavljeni znak izpolnjuje pogoje za registracijo znamke. Ko urad ugotovi, da so pogoji izpolnjeni, objavi znamko v uradnem glasilu. Od datuma objave imajo tisti, ki menijo da znamka ne bi smela biti registrirana, tri mesece časa za ugovor. Če ugovor ni vložen, se znamka registrira, registracija znamke pa se ponovno objavi v uradnem glasilu.   

b. Mednarodna prijava po Madridskem sporazumu o mednarodnem registriranju znamk in njegovem protokolu

Na osnovi prijave za slovensko znamko ali na osnovi prijave znamke Skupnosti je mogoče registrirati znamko v več kot 90 državah članicah Madridskega sporazuma o mednarodnem registriranju znamk oziroma protokola k Madridskemu sporazumu.   

Takšen način registracije znamke omogoča prijavitelju znamke, da z enotno prijavo znamke pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi hkrati sproži postopek registracije znamke v več svetovnih državah, članicah Madridskega sporazuma oziroma protokola k Madridskemu sporazumu. 

Pogoj za pridobitev mednarodne registracije je poprejšnja vložitev prijave za registracijo znamke ali registracija le-te v Sloveniji ali na OHIM. Z vložitvijo mednarodne znamke si prijavitelj zagotovi varstvo znamke v katerikoli pogodbenici Madridskega sporazuma in/ali protokola k sporazumu. S tem se prijavitelj izogne formalnim postopkom pri posameznih nacionalnih uradih in plačevanju pristojbin v vsaki državi posebej, učinki varstva pa so enaki nacionalni prijavi. 

Države, označene v prijavi, lahko sicer izjavijo, da zadevni znamki ne priznavajo varstva na svojem ozemlju, a če tega ne storijo v enem letu oziroma 18 mesecih od datuma vpisa znamke v mednarodni register, se šteje, da je znamka registrirana. V primeru zavrnitve registracije ima imetnik znamke na voljo enaka pritožbena sredstva, kot da bi bil prijavo za registracijo predložil neposredno v državi, v kateri je bila registracija zavrnjena. V primeru dokončne zavrnitve registracije se prijavne pristojbine za to državo ne povrnejo. 

c. Nacionalna prijava 

Tretja možnost registracije znamke je neposredna registracija znamke pri nacionalnih uradih držav, za katere se znamka želi registrirati. V večini držav je postopek podoben postopku pred slovenskim uradom. Tak način registracije znamke poteka praviloma preko nacionalnih zastopnikov, s katerimi IPI sodeluje v tujini.