Pravo modelov

Pravo modelov je področje prava industrijske lastnine, ki varuje model kot zunanji zgled izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Izdelek je lahko industrijski ali obrtni in med drugim vključuje dele, ki so namenjeni za sestavo kompleksnega izdelka, embalažo, opremo, grafične simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških programov.


Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki daje imetniku izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo v pravnem prometu. Zunanji videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem.

Zakonska pogoja iz 33. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ki morata biti izpolnjena za pridobitev pravice modela sta nov videz izdelka in njegova individualna narava. Videz izdelka je nov, če pred vložitvijo prijave modela javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka. Videz izdelka ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred vložitvijo prijave modela.

Za pridobitev modela je podobno kot pri znamki v večini držav potrebna njegova registracija pri pristojnem uradu. Tudi registracija modela ima teritorialen značaj, kar pomeni, da je omejena na območje, na katerem se model registrira. Prav tako je model časovno omejen, in sicer na 5 let z možnostjo podaljšanja, vendar ne za več kot 25 let skupaj.

Registracija modela v Sloveniji

Postopek registracije modela v Sloveniji poteka pred Uradom RS za intelektualno lastnino (URSIL). Prijavitelj lahko vloži prijavo modela za en sam videz, lahko pa vloži prijavo za več različnih videzov. Če se na primer prijavlja en izdelek v dveh različnih barvah, gre za isti model, z dvema različnima videzoma. Pristojbine za registracijo modela so odvisne od števila videzov izdelka, ki se prijavljajo. Če pa se prijavlja model za izdelek, ki ima variacije (npr. skodelica z ročajem in ista skodelica brez ročaja), gre za dva različna modela.

Ob vložitvi modela s strani prijavitelja ali zastopnika za znamke in modele urad najprej opravi formalni preizkus, v katerem preveri, ali prijava modela vsebuje vse potrebne bistvene sestavine, ki jih določata ZIL-1 in Pravilnik o vsebini prijave modela. Urad nato preizkusi, ali je prijavljeni videz izdelka sploh mogoče registrirati kot model. Kot model se namreč med drugim ne more registrirati videz izdelka (36. člen ZIL-1):

– ki ne izpolnjuje določenih zakonskih pogojev ali nasprotuje modelu, ki velja v Sloveniji na podlagi prijave z zgodnejšim datumom vložitve;
– ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo;
– ki nasprotuje javnemu redu in morali;
– ki je določen izključno s svojo tehnično funkcijo;
– ki mora biti reproduciran v natančni obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, na katerega se videz nanaša, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga vanj, okrog njega ali ob njega namestiti, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

POZOR: Urad ne preverja novosti in individualne narave videza izdelka!

Če v prijavi modela ni pomanjkljivosti oziroma so te pravočasno odpravljene in videz izdelka izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za registracijo, urad izda odločbo o registraciji modela, vpiše model v register modelov in objavi registracijo modela v svojem uradnem glasilu. Zoper prijavo modela imetniki prejšnjih enakih ali podobnih modelov ne morejo vložiti ugovora, lahko pa po registraciji modela vložijo tožbo za ničnost modela tudi iz razloga, ker ta nasprotuje njihovi prejšnji pravici.

Registracija modela v tujini

Pridobitev varstva modela v tujini lahko poteka po treh različnih poteh, ki so podobne, kot v primeru registracije znamke v tujini:

a. Prijava modela Skupnosti pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO)

Kdor želi svoj videz izdelka zavarovati z modelom na področju celotne EU je najboljša možnost pridobitev varstva modela Skupnosti. Pri tem obstajata dve vrsti varstva, in sicer za neregistriran model Skupnosti in za registriran model Skupnosti. Prvi se pridobi s komercialno uporabo modela znotraj EU brez kakršnekoli registracije in traja 3 leta od datuma, ko je bil prvič dostopen javnosti. Drugi pa nastane z registracijo modela pred njegovo komercialno uporabo pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO) in velja v vseh 28 državah članicah EU za obdobje 5 let z možnostjo obnavljanja do največ 25 let.

Postopek prijave modela Skupnosti lahko začne slovenski državljan (ali državljan druge države članice) oziroma pravna oseba s sedežem v Sloveniji (ali drugi državi članici), sam ali prek evropskega zastopnika za znamke in modele. Po prejemu prijave modela Skupnosti EUIPO najprej preveri, ali prijava izpolnjuje formalne predpostavke za registracijo modela. Po formalnem preizkusu sledi še vsebinski preizkus, v katerem urad preveri, ali prijavljeni model resnično predstavlja videz izdelka, ki se lahko zavaruje z modelom in ali model ne vsebuje elementov, ki bi bili v nasprotju z javnim redom ali moralo.

POZOR: Podobno kot v primeru registracije modela pri slovenskem uradu tudi EUIPO ne preverja novosti in individualne narave modela.

Če model izpolnjuje vse navedene predpostavke, se registrira in objavi v registru modelov Skupnosti. Tudi pred EUIPO imetniki prejšnjih pravic nimajo možnosti ugovarjati prijavi modela pred registracijo, ampak lahko po zaključku registracije zahtevajo, da se model zaradi njihove prejšnje pravice razglasi za ničnega.

b. Mednarodna prijava modela pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO)

Druga možnost je vložitev mednarodne prijave v skladu s Haaškim sporazumom za industrijske vzorce in modele (Haaški akt 1960 in Ženevski akt 1999). Mednarodna prijava se vloži pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO).

Z eno prijavo se lahko pridobi varstvo modela v več kot 60 državah pogodbenicah Haaškega sporazuma, in sicer v vseh ali samo v tistih, ki jih prijavitelj označi v prijavnem obrazcu. Registracija ima enak učinek, kot če bi bila v vsaki državi posebej vložena prijava in izpolnjene vse predpostavke za pridobitev varstva po nacionalni zakonodaji. Po tem, ko WIPO objavi registracijo modela, nacionalni urad imenovane države še preveri, ali videz izdelka izpolnjuje pogoje za njegovo registracijo.

c. Nacionalne prijave modela pri tujih uradih

Tretja možnost za registracijo modela je neposredna registracija modela pri tujih uradih. Prijava modela se vloži pri ustreznem organu države, v kateri se želi varovanje. Registracija poteka praviloma preko lokalnih zastopnikov, s katerimi IPI sodeluje v tujini. Večina držav ima podoben postopek prijave kot poteka pred našim uradom, le da nekateri uradi predhodno preverijo tudi, ali je videz izdelka nov in ima individualno naravo.

Kaj je potrebno predložiti za registracijo modela:

– ime in priimek prijavitelja (oziroma naziv firme, če gre za pravno osebo);
– naslov prijavitelja;
– državljanstvo (samo v primeru fizične osebe);
– pooblastilo za zastopanje pred Uradom RS za intelektualno lastnino ali EUIPO;
– ime, priimek in naslov oblikovalca izdelka, če ta ni prijavitelj; in
– do sedem fotografij izdelka, ki se registrira (fotografije naj bodo iz različnih zornih kotov, da se čim bolj natančno prikaže izgled izdelka; izdelek naj bo fotografiran na čim bolj nevtralni površini (npr. stena), ne smejo biti vidni drugi izdelki ali predmeti; možno je predložiti tudi računalniške renderje oz. grafične prikaze, iz katerih je izdelek razviden);
– v določenih primerih mora stranka izbrati tudi posamezne razrede iz Locarnske klasifikacije, za katere naj bo model registriran.

Na področju modelov IPI svojim strankam svetuje in zanje pregleda relevantne registre modelov ter tudi registrira modele pred Uradom RS za intelektualno lastnino (URSIL) in Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Strankam prav tako pravno svetuje in pripravi osnutke vlog v sodnih spori v zvezi s kršitvami pravic iz modelov ter pripravi različne dokumente (pogodbe o prenosu, licenčne pogodbe, ipd.) na področju prava modelov.