Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je do sedaj organizirala že dve srečanji Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, zadnjega julija letos. Novembra je predvideno že tretje srečanje Pogovora, ki bo potekalo v obliki virtualnega dogodka.
V odgovor na Posvetovalni dokument Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu je prejšnji teden francoska vlada objavila svoje stališče, v katerem, na podlagi napačnega razumevanja besedila 17. člena DSM Direktive, Posvetovalnega dokumenta in avtorskega prava nasploh, nasprotuje predlaganim smernicam Komisije za implementacijo.
Pred skoraj natanko enim letom je pod okriljem Sveta Evrope bil ustanovljen Ad-hoc Komite za umetno inteligenco (CAHAI), katerega glavna naloga je analiza možnosti vzpostavitve pravnega okvira za razvoj, zasnovo in uporabo umetne inteligence v skladu s standardi demokracije, varstva človekovih pravic in vladavine prava. Dne 23. 9. 2020 je Komite Ministrov Sveta Evrope potrdil prvo poročilo o dosedanjem delu CAHAI.
Reševanje avtorskopravnih vprašanj je velikokrat zapleteno že pri t.i. tradicionalnih umetniških delih, kot so na primer slike, pisana dela ali glasbena dela. Zato je lahko urejanje imetništva avtorskih pravic še toliko težje v primerih nekonvecionalnih del, ko je medij, na katerem se delo nahaja, tuja stavba (npr. grafiti) ali celo tuja človeška koža, kot je to primer pri tetovažah.
Večina raziskovalcev, ki želijo svoja dela javno objaviti, morajo pri tem pristati na stroge pogoje, določene s strani založnikov, ki avtorjem bodisi odvzamejo vse (ali pa večino) materialnih avtorskih pravic bodisi določajo določeno obdobje, pred potekom katerega so takšna dela dostopna le založnikovim naročnikom proti plačilu. Takšno omejevanje dostopa do raziskovalnih del ima lahko izrazito negativne učinke in zavira družbeni in tehnološki razvoj, kar se je jasno pokazalo v preteklih nekaj mesecih, ko je svet zajela pandemija virusa COVID-19. Na to problematiko se je nedavno odzvala Koalicija S, iniciativa skupine nacionalnih organizacij za financiranje raziskav za zagotavljanje prostega dostopa do raziskovalnih del, in sprejela “Strategijo ohranjanja pravic”, s katero želi doseči splošen prosti dostop do raziskovalnih del.