10. obletnica Manifesta javne domene
V letošnjem letu obeležujemo 10. obletnico Manifesta javne domene, katerega cilj je opozoriti na pomen bogastva informacij, ki je prosto ovir, povezanih z avtorskimi pravicami, ki omejujejo dostop in ponovno uporabo avtorskega dela.
Pri javni domeni gre za to, da teh ovir ni, ker imetniki pravic prostovoljno dovoljujejo uporabo svojega dela ali ker je avtorskopravno varstvo že poteklo. Poleg tega sestavljajo javno domeno tudi dela, ki ne izpolnjujejo pogoja izvirnosti ali so izključena iz avtorskopravnega varstva (na primer podatki, ideje, metode delovanja itd.). V času, ko nam internet omogoča neposreden dostop do naše kulturne dediščine in znanja je pomembno, da nosilci politične oblasti in posamezniki pripomorejo h krepitvi koncepta javne domene. Med prvimi podpisniki Manifesta je tudi Inštitut za intelektualno lastnino.
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema, so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.
23. aprila, na dan, ko sta prenehala ustvarjati velika književnika Cervantes in Shakespeare, praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Včeraj je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala predstavitev Analize stanja na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki ga je organiziral Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) v sodelovanju z Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Dogodka so se udeležili tudi dr. Maja Bogataj Jančič, Saša Krajnc in Tilen Zonta iz IPI-ja.
Za razvoj inovativnih produktov in storitev na evropskem enotnem digitalnem trgu je pomemben tudi Predlog direktive o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja, ki ga je v prahu, ki se je dvigoval okrog avtorskopravne direktive, Evropski parlament z veliko večino potrdil brez večje pozornosti.