Ali je umetni inteligenci lahko priznano avtorstvo?

Ameriški Urad za intelektualno lastnino (angl. The U.S. Copyright Office) je vnovič zavrnil zahtevo po registraciji umetniškega dela, ustvarjenega z umetno inteligenco. Umetnik Jason M. Allen je bil tudi v drugem poskusu registracije slike »Théâtre D’opéra Spatial« kot avtorskega dela neuspešen, saj delo vsebuje več kot zgolj zanemarljiv delež vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence.

Odločitev Urada pri tem odpira številna temeljna vprašanja avtorskega prava, kot je denimo opredelitev avtorja in lastnosti ustvarjalnega procesa, ki vodi do stvaritve dela, ki uživa avtorsko-pravno varstvo. Urad je obrazložil, da umetniško delo, ustvarjeno s pomočjo programa Midjourney Image in neodvisno od tega, da je vlagatelj zahteve vanj vnesel več kot 600 ukazov (tim. »prompt«), ni rezultat človeškega ustvarjanja. Urad s tem ni izključil možnosti priznanja avtorskih pravic posamezniku ustvarjalcu na tovrstnem rezultatu – vlagatelj zahteve bi tako moral omejiti svojo zahtevo na tiste elemente dela, ki so odraz človeškega ustvarjalnega procesa, in ne tistih delov, ki so zgenerirani in jih opravi umetna inteligenca.

Očitno je, da bo odločitev pomembno vplivala na razumevanje potrebne (ustvarjalne) vloge človeka v nastajanju z umetno inteligenco generiranega dela. Te zahteve se razlikujejo v različnih pravnih redih in so natančneje opisane v prispevku Maje Bogataj Jančič v monografiji “Pravo in umetna inteligenca: vprašanje etike, človekovih pravic in družbene škode”, ki je izšla leta 2021 pri Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Slika Théâtre D’opéra Spatial, ustvarjena s programom Midjourney Image.

Slika Théâtre D’opéra Spatial, ustvarjena s programom Midjourney Image.