1. Primer Tri botre lisičice niso primer ljudske pravljice, ampak so primer pripovedovane pravljice Stefana iz Mlina (Rezija), kar je zapisal Milko Matičetov v Zverinicah iz Rezije, 2013, str. 244.

Izjava se nanaša na to, katere stvaritve (ni)so varovane v našem avtorskem pravu. Skladno s 5/1 členom ZASP so varovana avtorska dela, ki so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene in ZASP ne določa drugače. V 9/1 členu ZASP je določeno, da avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Če bi avtorsko delo Tri botre lisičice bilo primer ljudske pravljice, bi to imelo za posledico, da ne uživa avtorskopravnega varstva, saj bi šlo v takšnem primeru za ljudsko književno stvaritev.

2. Večina t. im. ljudskih pravljic ima dokumentirane pripovedovalce, zato predlagam redefinicijo “ljudskih” pravljic, ki so dejansko niso. Mogoče po slogu so, vendar je 1) prvi avtor pripovedovalec, 2) zapisovalec, 3) posnetek / transkripcija / prevod npr. iz rezijanščine v slovenščino … Primer: Zbirka slovenskih pravljic in pripovedk Karla Štreklja in Rezijanske pravljice …

Izjava se osredotoča na to, ali so lahko ljudske pravljice izjemoma avtorskopravno varovane. Skladno z 9/1 členom ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Nevarovane stvaritve lahko vsakdo neomejeno izkorišča; lahko jih reproducira, daje na voljo javnosti, predela, izvaja in podobno. Razlogi za izključitev so njihova splošnost (ideje, folklora), interesi javnosti za njihovo neomejenost (ideje, uradna besedila), svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (ideje, folklora) in nedoločenost avtorjev (folklora, uradna besedila) [Bogataj Jančič et al., 2007, str. 171]. Glede na navedeno so ljudske književne in umetniške stvaritve izvzete iz avtorskopravnega varstva. Lahko so vključene v avtorske zbirke in prav tako so lahko predmet umetniških izvedb, a same po sebi ne uživajo avtorskopravnega varstva [Trampuž et al., 1997, str. 51].

Ljudske pravljice so torej morebiti lahko avtorskopravno varovane le kot izvedbe (pravice izvajalcev so urejene v členih 118-127 ZASP), ali predelave v skladu s 7. členom ZASP (npr. če gre za prevod ljudske pravljice).

3. Predlagala bi, za kar se je zavzemal tudi M. Matičetov, tudi raziskovalci pravljic J. in W. Grimma, npr. Holger Ehrhardt, poskušajo deanonimizirati in kot avtorja oz. avtorico navedejo pripovedovalca oz. pripovedovalka, ki je govorno ustvarila npr. Tina Vajtova. V sodobnem času, pa osebe, ki prirediijo pravljico sebe napišejo na prvo mesto, dokumentiranega pripovedovalca pa napišejo v opombo ali na koncu knjige. Pri tem dajajo prednost ilustratorju, ki ga navajajo takoj za naslovom (ljudske) pravljice, še vedno pa navajajo prvotne avtorje – pripovedovalce kot opombo ali na koncu knjige.

Izjava se osredotoča na to, kdaj in na kakšen način je potrebno navesti avtorstvo. Najprej je potrebno razlikovati med situacijo, ko je avtorsko delo avtorskopravno varovano, in situacijo, ko ZASP izrecno opredeljuje določeno kategorijo kot nevarovano stvaritev.

9/1 člen ZASP določa, da ljudske književne in umetniške stvaritve niso avtorskopravno varovane, kar ima za posledico, da ni zahteve po navedbi avtorstva.

Ljudske pravljice so morebiti lahko avtorskopravno varovane le kot izvedbe (pravice izvajalcev so urejene v členih 118-127 ZASP), ali predelave v skladu s 7. členom ZASP (npr. če gre za prevod ljudske pravljice).

Ko avtorsko delo uživa avtorskopravno varstvo, pa ima avtor izključno pravico priznanja avtorstva na svojem delu, pri čemer avtor lahko določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako (18. člen ZASP). Najpogostejše bo to osebno ime avtorja, avtor se pa lahko odloči tudi za psevdonim, druge znake, simbole, monograme ali druga znamenja [Trampuž et al., 1997, str. 78]. V kolikor je z navedbo avtorstva zadoščeno tem pogojem, je navedba avtorstva skladna z 18. členom ZASP.

4. Imam par vprašanj glede statusa avtorskih pravic v primeru “neobjavljenih” ali delno objavljenih arhivov zgodovinskih osebnosti, ki so jim že potekle avtorske pravice. Specifično glede statusa avtorskih pravic glede neobjavljenih korespondenc in arhivov Nikole Tesle, ki je precej specifičen primer.

Vprašanje se nanaša na trajanje avtorskopravnega varstva na avtorskih delih, ki se nahajajo v arhivih zgodovinskih osebnosti.

Tudi neobjavljena dela zgodovinskih osebnosti lahko uživajo avtorskopravno varstvo pod pogojem, da predstavljajo individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, ki je objavljena (5. člen ZASP). Avtorskopravno je lahko varovan tudi arhiv kot zbirka avtorskih del v smislu 8/1 člena ZASP, ki določa, da so zbirke avtorskih del, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, samostojna avtorska dela.

Vendar je tudi v primeru, če arhiv avtorskih del oziroma v njem vsebovana avtorska dela izpolnjujejo pogoje iz 5. oziroma 8. člena ZASP, potrebno upoštevati določbo 59. člena ZASP, ki določa, da avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, če ni drugače določeno z ZASP. Po preteku tega roka avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano in postane del javne domene [Bogataj Jančič et al., 2010, str. 76-77], kar pomeni, da je takšno avtorsko delo dovoljeno prosto uporabljati.

5. Zanima me še, kako so pri nas na UM urejena znanja in izkušnje, pred samo objavo (razkritjem) – ali imamo za to razvite kakšne postopke, obrazce, pravilnike? V EU to ureja naslednja direktiva, katere vidiki me zanimajo v zvezi s tem: Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem EU-LEX. Vprašanje se mi pojavlja namreč v scenariju, ko je za dovoljenje za objavo potrebno kar nekaj soglasij in preverjanj upoštevanja dogovorov ter ni kar samoumevno, da je komurkoli kar tako dovoljeno nekaj objaviti. Zahteva izhaja iz enega od projektov, je pa lep primer vidikov potreb ureditve avtorskih obvez med različnimi avtorji še pred neko avtorsko objavo.

Vprašanje se nanaša na varstvo nerazkritega strokovnega znanja, izkušenj ter poslovnih informacij na kreacijah, ki še ne uživajo avtorskopravnega varstva. Poslovne skrivnosti in vprašanje njihovega varovanja ureja Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem, ki je bila prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS).

2/2 člena ZPosS določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, taka skrivnost ima tržno vrednost, imetnik poslovne skrivnosti pa je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Če poslovno skrivnosti uporabi ali razkrije oseba, ki krši sporazum o zaupnosti ali katerokoli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo ali krši pogodbeno ali katerokoli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti sta uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti protipravna skladno s 5/2 členom ZPosS.

Zoper osebo, ki brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti pridobi, uporabi ali razkrije njegovo poslovno skrivnost, je skladno s 9/1 členom ZPosS na voljo tožba zaradi kršitev pravic, s katero lahko pri pristojnem sodišču zahteva, da se prepovejo kršenje in prihodnje kršitve; da se prepove proizvodnja, ponujanje, dajanje na trg ali uporaba blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje za navedene namene; da se blago, ki je predmet kršitve, odpokliče iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb; da se z blaga, ki je predmet kršitve, odstrani lastnost, ki je bila pridobljena s kršitvijo; da se uniči blago, ki je predmet kršitve; da se delno ali v celoti uniči, ali po potrebi vlagatelju zahtevka preda katerikoli dokument, predmet, gradivo, vsebina ali elektronska datoteka, ki je poslovna skrivnost ali vsebuje poslovno skrivnost; da se blago, ki je predmet kršitve, ob odpoklicu iz gospodarskih tokov v celoti prepusti upravičencu, ali da se sodba objavi.

6. Kaj je pravica skesanja?

Pravica skesanja je moralna avtorska pravica, ki je urejena v 20. členu ZASP. Določa, da ima avtor izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane. Resni moralni razlogi so pravni standard, ki zajema spremembe avtorjeve osebnostne sfere ter primere, ko avtorja v preklic izkoriščanja silijo zunanje okoliščine (npr. spremembe političnih in zgodovinskih razmer). Z uveljavitvijo pravice skesanja materialna avtorska pravica imetnika ugasne [Trampuž et al., 1997, str. 85].

7. V Slovanski knjižnici se je v času epidemije precej povečalo povpraševanje po digitalizaciji člankov, ki jih v formatu pdf pošiljamo našim uporabnikov po e-pošti. Ker s tem omogočamo nadaljevanje uporabe našega gradiva in obenem poskrbimo za zmanjšan fizični obisk naših uporabnikov, se zdi skeniranje in pošiljanje vsebin po pošti dobrodošla knjižnična storitev. Kolegi knjižničarji pa so me v zvezi s tem opozorili, da utegne biti tovrstna praksa iz vidika zagotavljanja avtorskih pravic sporna. Osebno menim, da bi lahko datoteko s skenom opremili z ustreznim »disclaimerjem« v smislu »uporaba reproduciranih člankov za neposredno pridobivanje finančnih koristi ni dovoljena brez privolitve imetnikov avtorskih pravic«. Vljudno bi vas prosil za vaše mnenje.

Vprašanje se nanaša na to, ali je dopustno, da knjižnice reproducirajo in priobčijo javnosti tuje avtorsko delo. Skladno z 50/3 členom ZASP lahko javne knjižnice za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi, pri čemer morajo prav tako biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

V konkretnem primeru kaže, da izmed teh ni izpolnjen pogoj reprodukcije “za lastne potrebe”, saj se tuja avtorska dela reproducirajo z namenom priobčitve javnosti prek elektronske pošte. Ker ne bi bilo mogoče uporabiti izjeme iz 50/3 člena ZASP, bi bilo posledično deljenje skeniranega dela avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

8. Je slika naslovnice v Cobissu avtorsko zaščitena? Lahko knjižničar naloži sliko naslovnice na cobiss, katerega uporablja zgolj za lažjo orientacijo po knjižnici in pomoč knjižničarju ter uporabnikom.

Vprašanje se nanaša na definicijo avtorskega dela ter na možnost uveljavljanja vsebinske omejitve avtorske pravice, ki bi knjižnici dopuščala objavo tujega fotografskega dela na spletni strani.

Če fotografsko delo izpolnjuje pogoje iz 5/1 člena ZASP (individualna intelektualna stvaritev z določenih področij, ki je izražena), uživa avtorskopravno varstvo. Slovenska avtorskopravna zakonodaja ne predvideva izjeme, ki bi knjižnicam omogočala prosto objavo tujega avtorskega dela na spletni strani, brez dovoljenja imetnika pravic na tem avtorskem delu, zato je skladno z 21/2 členom ZASP potrebno pridobiti dovoljenje avtorja za njeno uporabo.

Primerjalno gledano je uporaba t.i. thumbnail fotografij primeroma v ZDA dovoljena na podlagi doktrine fair use.

9. Javni zavod Izum je na svojem repozitoriju dCobiss z dnem 27. 2. 2021 dopolnil nalaganje objav z zaščito avtorskih pravic. Več o tem si lahko preberete na njihovi spletni strani.
Glede na to, da knjižničarji z objavami slike naslovnic pomagamo uporabnikom (bralcem) in sebi pri iskanju gradiva in da s tem ne kršimo avtorskih pravic, saj si ne ustvarjamo nobenega dobička, temveč le pomagamo sebi in uporabnikom ter posledično tudi promoviramo založbo. Zanima me ali obstaja kakšen pravni zadržek glede avtorskih pravic, če objavljamo sliko naslovnice v cobiss ali je to v mejah dovoljenega?

Glej zgoraj: vprašanje 8.

10. Ali prenos materialnih pravic tiskanega učbenika na založnika lahko onemogoči kasnejšo e-izdajo istega učbenika?

Vprašanje predpostavlja, da na založnika ni bila prenesena pravica izdaje e-učbenika in se osredotoča na to, ali lahko založnik, na katerega so bile prenesene določene materialne avtorske pravice glede izdaje učbenika v fizični obliki, prepreči kasnejšo izdajo e-učbenika. 85/1 člen ZASP določa, da se avtor z založniško pogodbo zaveže prenesti na založnika pravico reproduciranja svojega dela v obliki tiskanja in pravico distribuiranja primerkov dela, iz česar sledi, da na založnika ni prenesena tudi pravica izdaje dela v elektronski obliki.

Pri tem velja opozoriti na 89. člen ZASP. Slednji določa, da ima založnik, ki je pridobil pravico do izdaje dela v knjižni obliki, med enakimi ponudniki prednostno pravico do izdaje tega dela v elektronski obliki. Prednostna pravica založnika traja tri leta od dogovorjenega roka za izdajo knjižnega dela. Založnik se mora pisno izjaviti o avtorjevi pisni ponudbi v 30 dneh od njenega prejema.

11. Kako pravilno pridobimo soglasje polnoletnega/nepolnoletnega učenca za uporabo njegovega/njenega dela? Ali zadošča soglasje po mailu? Pisno na papirju? Pogodba?

Vprašanje se nanaša na obličnost pravnih poslov, s katerimi se prenašajo materialne avtorske ali druge pravice ali dajejo dovoljenja za uporabo avtorskih del. Skladno z 80/1 členom ZASP morajo pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, biti v pisni obliki, če ni z ZASP določeno drugače. S tem je uzakonjeno načelo pisnosti, po katerem morajo pravni posli biti v pisni obliki, kar pa ne pomeni, da je pisnost pogoj za veljavnost pravnega posla [Mežnar et al., 2015, str. 95]. Kršitev obličnost namreč ima za posledico to, da se razmerje razlaga v korist avtorju [Trampuž et al., 1997, str. 200].

Obličnosti pa je primeroma zadoščeno, če listino podpišeta obe stranki, če vsaka stranka podpiše izvod listine, ki je namenjen drugi stranki. Prav tako se stranki lahko sporazumeta po e-mailu ali podobnem načinu komunikacije, saj se skladno s 13/1 členom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.

12. V slovenskem šolskem sistemu so se pred leti začeli pojavljati razni projekti, za sodelovanje katerih so starši rade volje podpisovali, saj so obogatili marsikatero učno uro. Za dokazovanje učiteljevega dela smo bili primorani pošiljati fotografije, videoposnetke, izdelke učencev ipd. (za pridobivanje tega naj bi zadoščala soglasja bodisi za sodelovanje pri projektu bodisi splošno šolsko soglasje na začetku šolskega leta). A kar nekaj teh projektov ni zgolj nacionalnih in sežejo tudi v mednarodne vode, kjer nosilci projekta ali sodelujoči na projektu, kažejo tudi primere iz naših šolskih klopi (o tem predhodno med predstavitvijo projektov ni bilo nič rečeno). Ali bi morali imeti posebna soglasja za tovrstne projekte? Ali lahko naše gradivo (učiteljev in učencev) uporabijo nosilci projekta tudi za promocijo projektov doma in v tujini?

Odgovor na vprašanje, ali je za priobčitev javnosti ali drugo uporabo del zunaj Republike Slovenije potrebno pridobiti dodatno dovoljenje imetnika pravic, je odvisen od vsebine že predhodno podeljenega dovoljenja.

V kolikor iz le-tega ne izhaja, da je dovoljenje bilo podeljeno za uporabo avtorskih del v drugih državah, velja domneva glede obsega prenosa, ki je urejena v 75/1 členu ZASP. Določa, da se ob odsotnosti pogodbenega dogovora in če zakon ne določa drugače, šteje, da prenos pravic velja le za Republiko Slovenijo.

Pri tem je potrebno upoštevati tudi 75/2 člen ZASP, ki določa, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu kot je bistven za dosego namena pogodbe, če ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša.

13. Pogosto se zgodi, da so e-gradiva s posnetki otrok / učencev / dijakov / študentov / učiteljev — v nasprotju z Varstvom osebnih podatkov.

Izjava se nanaša na to, kaj je posledica kršitve pravic, ki so določene z ZVOP-1 in GDPR uredbo. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (6/1 člen ZVOP-1), oziroma katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (4/1 člen GDPR uredbe).

Skladno z 8. členom ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Iz 6/1 člena GDPR uredbe dodatno izhaja, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki; če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; če obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika; če je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika.

Ko posameznik ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene z ZVOP-1 oziroma GDPR uredbo, lahko zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev še traja, oz. če je kršitev prenehala, lahko vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.