Banksy-jevi grafiti: varovani kot avtorska dela ali znamke?

Banksy, svetovno znani anonimni ulični umetnik, je pred kratkim v južnem delu Londona odprl za javnost zaprto trgovino. Gre pravzaprav zgolj za vitrino, v kateri so razstavljeni precej nenavadni izdelki, ki jih je mogoče kupiti prek na novo vzpostavljene spletne trgovine umetnika. Ozadje odprtja obeh trgovin s strani aktivista, ki sicer zavrača pravice intelektualne lastnine in njihovo komercializacijo, je v številnih sodnih sporih glede zaščite njegovih del in njegovega imena.

V sporu, ki se je letos odvijal pred sodiščem v Milanu, je namreč Banksy oziroma družba, ki zastopa njegova dela, tožila organizatorja razstave z njegovimi deli. Ker je bil “metalec rož” (“Flower Thrower”), eden izmed najbolj znanih del Banksy-ja, zaščiten kot znamka, je sodišče zaključilo, da predstavlja prodaja blaga z upodobitvami tega dela kršitev pravic, ki izhajajo iz znamke. Obenem je sodišče namignilo, da bo Banksy v bodoče moral znamko dejansko uporabljati na trgu (prodajati izdelke), če jo želi obdržati. Sodišče po drugi strani Banksy-ju ni dovolilo uveljavljati avtorskih pravic na delu na način, da bi umetnik ostal anonimen. Čeprav nekateri avtorju očitajo dvoličnost glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, je zaskrbljujoče predvsem to, da sodišča nimajo ustreznih mehanizmov za zaščito pravice ostati anonimen oziroma biti naveden s psevdonimom, zaradi česar je lahko izvotlena ena izmed temeljnih avtorjevih moralnih pravic.