Boj za odprt dostop
V akademskih krogih močno odmeva spor med University of California (UC) in založniškim gigantom Elsevier-jem. UC se je po večmesečnih pogajanjih z založnikom odločila prekniti sodelovanje, ker slednji ni pristal na njene pogoje. UC, kjer se ustvari skoraj 10% znanstvenih člankov v ZDA, si je namreč zavzemala, da bi ta dela brez dodatnih stroškov postala prosto dostopna javnosti, Elsevier pa je za dostopanje do “prosto dostopnih” člankov zahteval dvojno plačilo.
UC je se je maja letos pridružila več kot 135 izobraževalnim institucijam in organizacijam, ki se zavzemajo za odprt dostop, za večjo transparentnost glede stroškov in zmanjševanje ovir pri objavljanju znanstvenih prispevkov. Profesor Steven Brenner iz UC Berkeley je v intervjuju za The Daily Californian povedal, da je glavni cilj raziskovanja na UC, da bi bila njihova dela dostopna čim širši javnosti. Na primeru tekstovnega rudarjenja je razložil, kako odprt dostop rudarjenje olajšuje, tradicionalni model plačevanja naročnin za dostop do znanstvenih člankov pa ga praktično onemogoča.
Zaradi prekinitve sodelovanja z Elsevier-jem je mnogo raziskovalcev na UC ostalo brez dostopa do marsikaterega zanje pomembnega članka iz njihove baze. Na pomoč jim je zato priskočil UC Berkeley Library in jih napotil na razne alternativne vire, med drugim tudi prosto dostopne članke. Presekanje gordijskega vozla s strani UC lahko pomembno prispeva k spremembi pogleda na znanstveno pisanje in objavljanje. V znanstveni skupnosti tli upanje, da je to le začetek večjih sprememb, ki jih znanstveno založništvo nujno potrebuje.
Center za politiko intelektualne lastnine in njeno upravljanje (CIPPM), ki deluje pod okriljem Univerze v Bournemouthu, bo v prihodnjih tednih organiziral več spletnih dokodkov, med drugim tudi na temo implementacije nove Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva).
Delovna skupina za upravljanje s podatki Globalnega partnerstva za umetno inteligenco (GPAI), ki ji sopredseduje dr. Maja Bogataj Jančič, je že avgusta predstavila svoja prva dva projekta. Eden izmed njiju je tudi priprava okvira za upravljanje s podatki (Data Governance Framework), ki je trenutno še v “beta” verziji in za izboljšavo katerega pri delovni skupini za upravljanje s podatki pozivajo k oddaji komentarjev s predlogi.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.