Dajanje v najem avtomobilov z vgrajenim radiem ne pomeni “priobčitve javnosti”
Sodišče EU izdalo še eno sodbo, v kateri je odločalo o tem, ali se neka storitev šteje za priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava in je zato potrebno plačati nadomestilo imetnikom pravic. Sodišče je namreč v preteklosti že razsodilo, da radiodifuzno oddajanje nogometne tekme v pubu (FAPL v. QC Leisure, C‑403/08 in C‑429/08), namestitev televizijskih sprejemnikov pacientom v rehabilitacijskem centru (Reha Training v. GEMA, C‑117/15) in razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (Phonographic Performance, C‑162/10) pomeni priobčitev javnosti, predvajanje fonogramov prek radia v zobozdravstveni ordinaciji (SCF v. Del Corso, C‑135/10) pa denimo ne. Tokrat je sodišče v zadevi Stim in SAMI v. Fleetmanager (C-753/18) odločalo o dejavnosti dajanja v najem avtomobilov (rentacar), ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki.
Predmet zadevne sodbe je bila razlaga 3. člena Direktive 2001/29, ki določa pravico priobčitve del javnosti in pravico do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic, ter 8. člen Direktive 2006/115, ki določa, da so uporabniki za kakršnokoli priobčitev fonograma javnosti njegovemu proizvajalcu dolžni plačati enkratno pravično nadomestilo. Ključno je bilo torej vprašanje, ali gre za priobčitev javnosti, za kar je SEU v preteklosti razvilo dva kriterija, in sicer, da gre za “dejanje priobčitve” dela in da je delo priobčeno “javnosti”.
V zvezi s prvim kriterijem se je SEU oprlo na uvodno izjavo 27 Direktive 2001/29, ki določa, da samo nudenje zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, še ne šteje za priobčitev. Po mnenju Sodišča to velja tudi za dobavo radijskega sprejemnika, ki je vgrajen v najemno motorno vozilo in ki omogoča, da se brez kakršnegakoli dodatnega posredovanja sprejme prizemno radiodifuzno oddajanje, dostopno na območju, na katerem je vozilo. Ker prvi kriterij ni bil izpolnjen, se Sodišče z drugim ni ukvarjalo in je tako presodilo, da ne gre za priobčitev javnosti.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je do sedaj organizirala že dve srečanji Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, zadnjega julija letos. Novembra je predvideno že tretje srečanje Pogovora, ki bo potekalo v obliki virtualnega dogodka.