Dajanje v najem avtomobilov z vgrajenim radiem ne pomeni “priobčitve javnosti”
Sodišče EU izdalo še eno sodbo, v kateri je odločalo o tem, ali se neka storitev šteje za priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava in je zato potrebno plačati nadomestilo imetnikom pravic. Sodišče je namreč v preteklosti že razsodilo, da radiodifuzno oddajanje nogometne tekme v pubu (FAPL v. QC Leisure, C‑403/08 in C‑429/08), namestitev televizijskih sprejemnikov pacientom v rehabilitacijskem centru (Reha Training v. GEMA, C‑117/15) in razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (Phonographic Performance, C‑162/10) pomeni priobčitev javnosti, predvajanje fonogramov prek radia v zobozdravstveni ordinaciji (SCF v. Del Corso, C‑135/10) pa denimo ne. Tokrat je sodišče v zadevi Stim in SAMI v. Fleetmanager (C-753/18) odločalo o dejavnosti dajanja v najem avtomobilov (rentacar), ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki.
Predmet zadevne sodbe je bila razlaga 3. člena Direktive 2001/29, ki določa pravico priobčitve del javnosti in pravico do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic, ter 8. člen Direktive 2006/115, ki določa, da so uporabniki za kakršnokoli priobčitev fonograma javnosti njegovemu proizvajalcu dolžni plačati enkratno pravično nadomestilo. Ključno je bilo torej vprašanje, ali gre za priobčitev javnosti, za kar je SEU v preteklosti razvilo dva kriterija, in sicer, da gre za “dejanje priobčitve” dela in da je delo priobčeno “javnosti”.
V zvezi s prvim kriterijem se je SEU oprlo na uvodno izjavo 27 Direktive 2001/29, ki določa, da samo nudenje zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, še ne šteje za priobčitev. Po mnenju Sodišča to velja tudi za dobavo radijskega sprejemnika, ki je vgrajen v najemno motorno vozilo in ki omogoča, da se brez kakršnegakoli dodatnega posredovanja sprejme prizemno radiodifuzno oddajanje, dostopno na območju, na katerem je vozilo. Ker prvi kriterij ni bil izpolnjen, se Sodišče z drugim ni ukvarjalo in je tako presodilo, da ne gre za priobčitev javnosti.
Evropska komisija končno objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dokument povzema glavne pomisleke deležnikov in predstavlja izhodiščne vidike Evropske komisije ter je namenjen pripravi končnih smernic Evropske komisije glede implementacije 17. člena.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) s sedežem v Sloveniji med 27. in 29. julijem 2020 organizira spletno razpravo o osnutku UNESCO-vih Priporočil za etično umetno inteligenco. V razpravi bo v vlogi strokovnjaka iz Slovenije sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.
Med 7. in 9. julijem potekalo drugo srečanje Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, ki ga je organizirala Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Prvo srečanje je potekalo septembra lani. Na njegovi podlagi je nato WIPO sprejel Osnutek dokumenta o vprašanjih glede vpliva umetne inteligence na pravo intelektualne lastnine, na katerega je zainteresirana javnost podala komentarje. Maja letos je tako bil izdan Revidiran dokument, ki je bil podlaga tokratnega srečanja. Zaradi trenutnih razmer je srečanje potekalo prek spleta.