Dajanje v najem avtomobilov z vgrajenim radiem ne pomeni “priobčitve javnosti”
Sodišče EU izdalo še eno sodbo, v kateri je odločalo o tem, ali se neka storitev šteje za priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava in je zato potrebno plačati nadomestilo imetnikom pravic. Sodišče je namreč v preteklosti že razsodilo, da radiodifuzno oddajanje nogometne tekme v pubu (FAPL v. QC Leisure, C‑403/08 in C‑429/08), namestitev televizijskih sprejemnikov pacientom v rehabilitacijskem centru (Reha Training v. GEMA, C‑117/15) in razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (Phonographic Performance, C‑162/10) pomeni priobčitev javnosti, predvajanje fonogramov prek radia v zobozdravstveni ordinaciji (SCF v. Del Corso, C‑135/10) pa denimo ne. Tokrat je sodišče v zadevi Stim in SAMI v. Fleetmanager (C-753/18) odločalo o dejavnosti dajanja v najem avtomobilov (rentacar), ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki.
Predmet zadevne sodbe je bila razlaga 3. člena Direktive 2001/29, ki določa pravico priobčitve del javnosti in pravico do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic, ter 8. člen Direktive 2006/115, ki določa, da so uporabniki za kakršnokoli priobčitev fonograma javnosti njegovemu proizvajalcu dolžni plačati enkratno pravično nadomestilo. Ključno je bilo torej vprašanje, ali gre za priobčitev javnosti, za kar je SEU v preteklosti razvilo dva kriterija, in sicer, da gre za “dejanje priobčitve” dela in da je delo priobčeno “javnosti”.
V zvezi s prvim kriterijem se je SEU oprlo na uvodno izjavo 27 Direktive 2001/29, ki določa, da samo nudenje zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, še ne šteje za priobčitev. Po mnenju Sodišča to velja tudi za dobavo radijskega sprejemnika, ki je vgrajen v najemno motorno vozilo in ki omogoča, da se brez kakršnegakoli dodatnega posredovanja sprejme prizemno radiodifuzno oddajanje, dostopno na območju, na katerem je vozilo. Ker prvi kriterij ni bil izpolnjen, se Sodišče z drugim ni ukvarjalo in je tako presodilo, da ne gre za priobčitev javnosti.
Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan sta ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons v sredo, 20. januarja 2021 uspešno organizirala dogodek Dan odprtega znanja 2021, na katerem smo se pogovarjali o novi Direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, izjemah in omejitvah za izobraževanje, raziskovalne knjižnice in podatkovno analitiko, ter posebej o kontroverznem 17. členu, ki ureja novo obveznost za spletne platforme.
Po štirih uspešno izvedenih spletnih dogodkih na temo nove Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, Communia z dobro prakso nadaljuje tudi v letošnjem leto in bo tako 26. januarja organizirala že peti Communia Salon, tokrat na temo varovalk za uporabnike pri implementaciji 17. člena DSM Direktive. Vabljeni!
Danes bo potekal tradicionalni tretji Dan odprtega znanja, ki ga v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan, zavodom Aksiomo in Creative Commons organizira Inštitut za intelektualno lastnino. Vabljeni!
Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.