Dajanje v najem avtomobilov z vgrajenim radiem ne pomeni “priobčitve javnosti”
Sodišče EU izdalo še eno sodbo, v kateri je odločalo o tem, ali se neka storitev šteje za priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava in je zato potrebno plačati nadomestilo imetnikom pravic. Sodišče je namreč v preteklosti že razsodilo, da radiodifuzno oddajanje nogometne tekme v pubu (FAPL v. QC Leisure, C‑403/08 in C‑429/08), namestitev televizijskih sprejemnikov pacientom v rehabilitacijskem centru (Reha Training v. GEMA, C‑117/15) in razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (Phonographic Performance, C‑162/10) pomeni priobčitev javnosti, predvajanje fonogramov prek radia v zobozdravstveni ordinaciji (SCF v. Del Corso, C‑135/10) pa denimo ne. Tokrat je sodišče v zadevi Stim in SAMI v. Fleetmanager (C-753/18) odločalo o dejavnosti dajanja v najem avtomobilov (rentacar), ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki.
Predmet zadevne sodbe je bila razlaga 3. člena Direktive 2001/29, ki določa pravico priobčitve del javnosti in pravico do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic, ter 8. člen Direktive 2006/115, ki določa, da so uporabniki za kakršnokoli priobčitev fonograma javnosti njegovemu proizvajalcu dolžni plačati enkratno pravično nadomestilo. Ključno je bilo torej vprašanje, ali gre za priobčitev javnosti, za kar je SEU v preteklosti razvilo dva kriterija, in sicer, da gre za “dejanje priobčitve” dela in da je delo priobčeno “javnosti”.
V zvezi s prvim kriterijem se je SEU oprlo na uvodno izjavo 27 Direktive 2001/29, ki določa, da samo nudenje zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, še ne šteje za priobčitev. Po mnenju Sodišča to velja tudi za dobavo radijskega sprejemnika, ki je vgrajen v najemno motorno vozilo in ki omogoča, da se brez kakršnegakoli dodatnega posredovanja sprejme prizemno radiodifuzno oddajanje, dostopno na območju, na katerem je vozilo. Ker prvi kriterij ni bil izpolnjen, se Sodišče z drugim ni ukvarjalo in je tako presodilo, da ne gre za priobčitev javnosti.
Iz Bruslja prihaja spodbudna novica za odprto znanje in odprto družbo. Na plenarnem zasedanju prejšnji teden je Evropski parlament podprl predlog Evropske piratske stranke, naj EU institucije računalniške programe, ki jih same razvijejo, ali ki jih drugi razvijejo zanje, primarno dajejo na voljo pod pogoji odprtokodnih licenc.
Včeraj je Communia objavila nov Dokument o temeljnih pravicah kot omejitvi avtorske pravice v nujnih primerih.
Sodišče EU izdalo še eno sodbo, v kateri je odločalo o tem, ali se neka storitev šteje za priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava in je zato potrebno plačati nadomestilo imetnikom pravic. Sodišče je namreč v preteklosti že razsodilo, da radiodifuzno oddajanje nogometne tekme v pubu (FAPL v. QC Leisure, C‑403/08 in C‑429/08), namestitev televizijskih sprejemnikov pacientom v rehabilitacijskem centru (Reha Training v. GEMA, C‑117/15) in razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (Phonographic Performance, C‑162/10) pomeni priobčitev javnosti, predvajanje fonogramov prek radia v zobozdravstveni ordinaciji (SCF v. Del Corso, C‑135/10) pa denimo ne. Tokrat je sodišče v zadevi Stim in SAMI v. Fleetmanager (C-753/18) odločalo o dejavnosti dajanja v najem avtomobilov (rentacar), ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki.
V torek, 12. 5. 2020 so člani Evropskega parlamenta na sestanku JURI Komiteja Evropskega parlamenta za pravne zadeve obravnavali poročila o Okvirih etičnih vidikov umetne inteligence, robotike in povezanih tehnologij.