EUROPEANA konferenca o vplivu avtorskih pravic na digitalizacijo kulturnega sektorja
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Odprto sejo, ki se je odvila 5. oktobra med 14:15 in 15:30, je povezovala Ariadna Matas, medtem ko so kot govorci sodelovali Paul Keller, svetovalec pri Europeani, Dorothea Zechmann iz nemške Nacionalne knjižnice in Anne Bergman-Tahon, direktorica Zveze evropskih založnikov. Tema je bila predvsem analiza avtorskopravne zakonodaje v EU in njen vpliv na povečevanje dostopnosti do del kulturne dediščine v digitalni obliki.
Sejo je odprl Paul Keller, ki je predstavil razvoj na področju sektorja kulturne dediščine v zadnjem desetletju. Kot najpomembnejše dogodke je izpostavil sprejetje Priporočila Evropske komisije o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi leta 2011, sprejetje Direktive o osirotelih delih, ki se je izkazala za preobremenjujočo, leta 2014 in seveda lansko sprejetje nove Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, katere določbe predstavljajo pomembno zmago za ustanove kulturne dediščine, v kolikor se bodo ustrezno implementirale. Paul Keller je še izrazil željo, da bi se do leta 2026, ko bo čas za prvi pregled delovanja DSM Direktive, evropski avtorskopravni okvir še bolj harmoniziral in da se začne z vpeljavo registracije avtorskih pravic.
Nadaljevala je Anne Bergman, ki je izpostavila vidik založnikov in imetnikov pravic in poudarila pomembnost uravnoteženih avtorskopravih predpisov, ki niso le v prid ustanovam kulturne dediščine. Opozorila je, da morajo sprejeta pravila odražati dejansko stanje in da zato ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki predstavljajo samo 4% prometa za založnike, ne bi smele biti pretirano varovane. V vsakem primeru je pozvala k hitremu in učinkovitemu dialogu med vsemi deležniki (založniki, kolektivne organizacije in ustanove kulturne dediščine), s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovit dostop do varovanih del, ki so del kulturne dediščine.
Nazadnje je Dorothea Zechmann povzela neuspešen poizkus Direktive o osirotelih delih, da bi premostila prepad med knjižnicami in ustanovami kulturne dediščine na eni strani ter založniki in kolektivnimi organizacijami na drugi strani. Izpostavila je, da se je zato v Nemčiji zakonodajalec osredotočil na urejanje razprodanih del in leta 2013 so tamkajšnje kolektivne organizacije dobile dovoljenje za licenciranje razprodanih del, s čimer je bilo ustanovam kulture dediščine omogočeno, da zagotavljajo spletni dostop do razprodanih del, medtem ko se je s pravicami upravljalo na enem mestu, s strani kolektivne organizacije. Predlagala je, da se evropski zakonodajalci pri implementaciji DSM Direktive osredotočijo na njene pozitivne določbe, ki naj bi bile predvsem določbe o razprodanih delih in o izjemi za besedilno in podatkovno rudarjenje. Opozorila je, da bi moralo biti imetnikom pravic tudi omogočeno, da po želji kadarkoli izstopijo iz sistema kolektivnega upravljanja pravic.
Virtualna seja se je zaključila z vprašanji iz občinstva, ki so se nanašala predvsem na pogled v prihodnost in na pričakovanja v zvezi z implementacijo DSM Direktive. Vsi trije govorci so se strinjali, da bo pri implementaciji ključnega pomena konstruktiven dialog med vsemi deležniki in da se le tako lahko doseže širok dostop do digitaliziranih del kulturne dediščine pod pogoji, ki ustrezajo tudi imetnikom pravic.
Konferenca je, poleg zanimive debate o različnih vidikih kulturnega sektorja, pokazala tudi, da je med nasprotujočimi si deležniki (ustanovami kulturne dediščine in založniki) vendarle možen civiliziran in konstruktiven pogovor, kar lahko navdaja z upanjem, da bo implementacija DSM Direktive prinesla boljši avtorskopravni okvir za vse udeležene.
Dr. Maja Bogataj Jančič je 16. septembra 2023 sodelovala na dogodku @Re:Source MAH – 10. Mednarodni konferenci o zgodovini medijske umetnosti, znanosti ter tehnologije v Benetkah. Program je bil razdeljen na več kategorij (“tracks”), in sicer na vprašanje dokumentacije in ohranjanja medijskih umetnosti; podnebnih sprememb; pionirjev medijskih umetnosti; in zgodovine medijskih umetnosti v muzejih.
Ameriški Urad za intelektualno lastnino (angl. The U.S. Copyright Office) je vnovič zavrnil zahtevo po registraciji umetniškega dela, ustvarjenega z umetno inteligenco. Umetnik Jason M. Allen je bil tudi v drugem poskusu registracije slike »Théâtre D’opéra Spatial« kot avtorskega dela neuspešen, saj delo vsebuje več kot zgolj zanemarljiv delež vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence.
V petek, 23. 6. 2023 je potekal spletni seminar z naslovom “Avtorsko-pravna podlaga za usposabljanje generativne umetne inteligence”, ki je bil ustanovni dogodek neformalne raziskovalne mreže v regiji na področju avtorskih pravic. Sodelovali so raziskovalci iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Herzegovine, Srbije in Severne Makedonije. Dogodek je del nacionalne iniciative Open Knowledge Day in nacionalnega in regionalnega koordinatorstva, ki ju izvaja ODIPI pod pokroviteljstvom Knowledge Rights 21.
Novo poročilo projektnega partnerja SPARC Europe v okviru programa Knowledge Rights 21 je že objavljeno.