Evropa je pripravljena na digitalno dobo
Evropska Komisija je danes predlagala nova pravila in navodila za pomoč pri razvoju zaupanja vredne umetne inteligence (UI) v Evropi. Njihov namen je poenotiti razumevanje UI in pristop k njenemu urejanju v vseh državah članicah EU.
Nov predlog Komisije je sestavljen iz prvega pravnega okvirja za UI – Uredbe o harmoniziranih pravilih za UI, novega Koordiniranega načrta držav članic o UI in novih strojnih pravil.
Nova pravila bodo veljala neposredno in enotno v vseh državah članicah EU, pri čemer pristop urejanja UI, ki ga je ubrala Komisija, temelji na različnih stopnjah tveganja, ki ga predstavljajo UI sistemi. Slednji bodo tako razvrščeni v štiri kategorije tveganja, za katere bodo veljali ustrezno strogi ukrepi: 1) UI sistemi, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje, bodo prepovedani; 2) za uporabo UI sistemov, ki predstavljajo visoko tveganje, bodo določene stroge obveznosti za ponujanje na trgu; 3) za UI sisteme, ki predstavljajo omejeno tveganje, bodo veljale določene zaveze k transparentnosti; in 4) UI sistemi, ki predstavljajo minimalno tveganje, se bodo lahko prosto uporabljali.
Zdaj so na potezi Evropski Parlament in države članice EU, ki morajo predlagano uredbo sprejeti, da lahko slednja postane neposredno uporabljiva preko celotne EU. Komisija bo prav tako še naprej aktivno sodelovala z državami članicami EU, da zagotovi ustrezno implementacijo rešitev, ki so predvidene v novem Koordinacijskem načrtu o UI.
Za več podatkov o novih predlaganih pravilih glejte tudi tukaj in tukaj.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).