Evropska komisija o trendih in razvoju umetne inteligence
V sredo, 25. novembra je Evropska komisija objavila obsežno končno poročilo o trendih in razvoju umetne inteligence v Evropski uniji.
V poročilu je podrobno obravnavano avtorskopravno in patentno varstvo za dela, ki jih zgenerira oziroma pomaga ustvariti umetna inteligenca, predvsem na področjih znanosti, medijev in farmacevtskega raziskovanja. Poročilo ugotavlja, da trenutno stanje razvoja umetne inteligence (še) ne daje podlage za radikalne spremembe sistemov avtorskopravnega ali patentnega varstva, ki naj bi bila dovolj fleksibilna, da se razvoju umetne inteligence prilagodita. Pri tem Evropska komisija posebej poudari pomen izkoriščanja režima avtorski sorodnih pravic za določena dela, kjer klasična avtorska pravica ne bi prišla v poštev. Vseeno se poročilo ozre tudi v prihodnost in identificira področja, kjer bi se v prihodnosti utegnile zgoditi pravne reforme, pri čemer tudi predlaga izboljšave trenutno veljavnih ureditev.
Celotno poročilo je na voljo tukaj. Vabljeni k branju!
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.
Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.
Inštitut za intelektualno lastnino bo 20. januarja 2021 v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan in Creative Commons organiziral tradicionalni dogodek “Dan odprtega znanja 2021”. Dogodek bo potekal v živo preko spleta, vljudno vabljeni!