Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.

Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.

Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.