Implementacija Direktive na Nizozemskem
Nizozemska vlada je pred kratkim objavila predlog spremembe avtorsko-pravne zakonodaje (v nizozemščini), s katerim bo implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trg. Javnost lahko do 2. septembra 2019 poda komentarje na predlog. Organiziranje javne razprave sredi poletja kaže na to, da želi nizozemski zakonodajalec direktivo čimprej prenesti v svoj notranji pravni red, brez realne možnosti, da se javnost v debato resno vključi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Kaj predvideva nizozemska implementacijska zakonodaja:
– uveljavitev sistema razširjenih kolektivnih licenc,
– ureditev javne domene bi ostala nespremenjena, ker naj bi bila že skladna z Direktivo,
– v okviru nove pravice založnikov medijskih publikacij (15. člen Direktive) so bodo lahko prosto uporabljali zgolj zelo kratki izseki oziroma le nekaj besed,
– glede obligacije filtriranja avtorskih vsebin (17. člen Direktive), kar nizozemski predlog v obrazložitvi posebej predvideva za platforme kot so YouTube in Facebook, Wikipedija, GitHub in WhatsApp pa so izrecno izključene, je pojasnjeno, da bo izjema citiranja in parodije ostala neokrnjena (kako bo tehnologija spoštovala ti dve izjemi pa je seveda drugo vprašanje).
Nizozemski zakonodajalec želi Direktivo prenesti hitro, brez poglobljene javne razprave in bolj ali manj s kopiranjem besedila Direktive. Nizozemska implementacija je brez ambicij izboljšati določbe, kjer Direktiva to omogoča, kar žal rezultira tudi v predlogu zelo ozkih izjem.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).