Implementacija Direktive na Nizozemskem
Nizozemska vlada je pred kratkim objavila predlog spremembe avtorsko-pravne zakonodaje (v nizozemščini), s katerim bo implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trg. Javnost lahko do 2. septembra 2019 poda komentarje na predlog. Organiziranje javne razprave sredi poletja kaže na to, da želi nizozemski zakonodajalec direktivo čimprej prenesti v svoj notranji pravni red, brez realne možnosti, da se javnost v debato resno vključi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Kaj predvideva nizozemska implementacijska zakonodaja:
– uveljavitev sistema razširjenih kolektivnih licenc,
– ureditev javne domene bi ostala nespremenjena, ker naj bi bila že skladna z Direktivo,
– v okviru nove pravice založnikov medijskih publikacij (15. člen Direktive) so bodo lahko prosto uporabljali zgolj zelo kratki izseki oziroma le nekaj besed,
– glede obligacije filtriranja avtorskih vsebin (17. člen Direktive), kar nizozemski predlog v obrazložitvi posebej predvideva za platforme kot so YouTube in Facebook, Wikipedija, GitHub in WhatsApp pa so izrecno izključene, je pojasnjeno, da bo izjema citiranja in parodije ostala neokrnjena (kako bo tehnologija spoštovala ti dve izjemi pa je seveda drugo vprašanje).
Nizozemski zakonodajalec želi Direktivo prenesti hitro, brez poglobljene javne razprave in bolj ali manj s kopiranjem besedila Direktive. Nizozemska implementacija je brez ambicij izboljšati določbe, kjer Direktiva to omogoča, kar žal rezultira tudi v predlogu zelo ozkih izjem.
Evropska komisija je 23. novembra 2021 objavila dve poročili na področju avtorskih pravic, kot zahtevata direktivi 2014/26/EU (CRM Direktiva) in 2019/790 (DSM Direktiva). Podpirata ju dve študiji: Študija o nastajajočih vprašanjih o kolektivnem upravljanju licenc v digitalnem okolju in Študija o izbranih vprašanjih v zvezi z uporabo CRM Direktive.
Izdana je bila nova knjiga “Pravo in umetna inteligenca: vprašanja etike, človekovih pravic in družbene škode” (Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani, 2021), urednika katere sta prof. dr. Aleš Završnik in dr. Katja Simončič. Avtorica enega izmed člankov je tudi dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je spisala članek na temo, ali je lahko umetna inteligenca avtor avtorskega dela.
Inštitut Jožef Štefan organizira serijo delavnic GO-DIP, prva delavnica bo potekala 19. novembra 2021 in bo obravnavala temo intelektualnih pravic na programski opremi in pogodbe o podatkih. Cilj projekta GO-DIP je povečati kompetence generatorjev in posrednikov znanja. Ob 15.10 bo dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. gostja na okrogli mizi. Vljudno vabljeni!
2. Summit GPAI bo potekal od 11. do 12. novembra 2021 v Parizu, v Franciji. Vodilni mednarodni strokovnjaki za umetno inteligenco iz civilne družbe, akademskih krogov, industrije in vlad, vključno z delegati na ministrski ravni iz članstva GPAI, se bodo zbrali na letnem dogodku GPAI. Ta dogodek, namenjen javnosti, bo vključeval poročanje o študijskih temah desetih delovnih skupin, vključno tudi s poročanjem delovne skupine za upravljanje s podatki (DG WG). Javne konference bodo dostopne v živo na Youtube kanalu GPAI. Vljudno vabljeni!