IPI na konferenci “Multi-disciplinarni vidiki algoritmov” Univerze Kyushu
Med 21. in 23. novembrom je na Univerzi Kyushu na Japonskem potekala konferenca “Multi-disciplinarni vidiki algoritmov”. Tjaša Zapušek, raziskovalna asistentka na IPI-ju, je predstavila nedavne ugotovitve svojega doktorskega raziskovanja na Univerzi v Zürichu.
Tjaša Zapušek je govorila o razlikah med tremi različnimi „procesi odločanja“, ki se pojavljajo kot posledica treh različnih vrst sistemov, in sicer treh različnih vrst algoritmov (determinističen algoritem, nadzorovan učni algoritem in nenadzorovan učni algoritem). S to sistematizacijo, ki je temeljila na različnih stopnjah predvidljivosti, je predstavila civilno-pravne pomisleke glede relevantnosti trenutne civilno-pravne ureditve v Evropi. Kompleksnost naprednejših vrst algoritmov rezultira v zmožnosti samostojnega učenja in nepredvidljivega odločanja, ki je posledica netransparetnih oz. nesledljivih korelacij med podatki, ki so učnemu algoritmu na voljo.
Nekatere vrste algoritmov se pogosto obravnavajo kot “črne škatle”, kar pomeni, da je s tehničnega vidika še vedno veliko nejasnosti v zvezi z njihovim delovanjem.
Glavni cilj tega dogodka je bil preprečiti, da bi netransparentnost kompleksnejših vrst algoritmov vodila bodisi do preohlapne oz. preveč stroge zakonodajne ureditve. S tem namenom so organizatorji združili strokovnjake s področja prava, tehnologije, ekonomije, etike in sociologije in spodbudili interdisciplinaren dialog.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).