V prvi polovici dogodka je bila diskusija osredotočena na predlog t. i. Broadcasting treaty, ki je bil prvič obravnavan več kot 15 let nazaj. S predlogom naj bi se radiodifuznim in drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z oddajanjem vsebin, podelilo nove izključne pravice. Nevladne organizacije, kot npr. Creative Commons, Communia in EIFL, so glede predlagane vsebine predloga zelo kritične, saj predlog ne predvideva nobenih potrebnih izjem v javnem interesu. 

V drugi polovici se je dogodek osredotočil na razpravo o izjemah in omejitvah avtorske pravice za izobraževalne in raziskovalne institucije, kar je tudi osrednja problematika, v zvezi s katero je je afriška skupina delegatov pripravila in predstavila osnutek predloga programa. Opozorili so na težave, ki jih imajo v Afriki pri izvajanju izobraževanja zaradi varovalk avtorskega prava, ki varujejo predvsem digitalne vsebine. Slab dostop do digitalnega gradiva imajo mnoge knjižnice, ki večinoma poslujejo v fizični obliki. Dostop do digitalnega gradiva je otežen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in slabo urejenih izjem in omejitev v avtorskem pravu, ki naj bi v Afriki omogočale delo knjižnicam in arhivom. V predlogu so pozvali predvsem k bolje urejenim izjemam in omejitvam v mednarodnem pravu, ki naj bi omogočale delo knjižnic, arhivov, muzejev, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter rabe v prid invalidnim osebam.

Slovenski delegati so se dogodka udeležili samo od daleč, kar je še vedno mogoče zaradi hibridne organizacije dogodka zaradi ukrepov COVID 19. Inštitut za intelektualno lastnino je bil med šestimi nevladnimi organizacijami, ki so prejele status ad hoc SCCR opazovalke, tako da se je Dr. Maja Bogataj Jančič, LLM, LLM, udeležila dogodka kot predstavnica Communie in Inštituta. Pred udeležbo na SCCR je opravila tudi sestanek na Uradu za intelektualno lastnino, kjer se je o afriškem predlogu pogovarjala z direktorico mag. Karin Žvokelj in z vodjo pravne službe Ano Krstov. Slovenija na SCCR sicer ne nastopa v lastnem imenu, ampak jo zastopa Evropska Unija.  

Diskusija v sklopu SCCR je ključna za ustvarjanje in izboljševanje mednarodnega avtorskega prava, vendar je pogosto žrtev mednarodnih odnosov in diplomacije, ki zaznamujejo dogajanja na svetovni ravni. Tudi na SCCR42 ni bilo nič drugače. Organizacija Wikimedia (kot tudi ne lokalne organizacije Wikimedije iz različnih držav) tako zaradi nasprotovanja Kitajske ni prejela statusa ad hoc opazovalke na SCCR42, kar je poželo ostre kritike med ostalimi člani zainteresirane javnosti.

Poleg izostajanja ključnih nevladnih akterjev iz diskusije na temo omejitev in izjem v mednarodnem avtorskem pravu lahko nekaj očitkov usmerimo tudi v vsebinski zaključek SCCR42. Samo par koristnih, konkretnih predlogov iz programa je bilo sprejetih, glede ostalih pa je, zlasti zaradi nasprotovanja iz EU in drugih razvitih držav, SCCR pozval države članice k nadaljnjim pogajanjem glede predloga in prihodnji razpravi v sklopu SCCR43. Upoštevajoč, da SCCR že okvirno 15 let razpravlja o izjemah v javnem interesu, SCCR43 pa je na sporedu šele leta 2023, bi bili bolj konkretni rezultati dobrodošli.  Communia je pozvala k večji aktivnosti na tem področju v svoji odmevni izjavi: When Global North delegations claim that Global South countries can introduce modern #copyright exceptions for education & research without a need for an int’l treaty, we say: it’s easier said than done. Celotno izjavo (v angleščini) lahko preberete tukaj: https://www.communia-association.org/2022/05/12/sccr-42-communia-statement-on-limitations-and-exceptions-for-education-and-research/ 

Vzporedno je Washington College of Law 10. maja na WIPO organiziral dogodek:  “Copyright exceptions and data mining research”, na katerem je bilo predstavljeno novo poročilo o raziskovalnih izjemah v primerjalnem avtorskem pravu, pripravljeno v sklopu PIJIP (Programme on information justice and intellectual property, ki poteka na Washington College of Law). Slednji so tudi o poteku SCCR42 že objavili zapis.