IPI ustanovni član Communia-e
V Bruslju je ta teden začelo delovati novo združenje z imenom Communia, ki si je za glavni cilj postavilo spodbujanje digitalne javne domene.
Ustanovitev Communie, katere ustanovni član je tudi Inštitut za intelektualno lastnino, je odgovor na vedno močnejša prizadevanja za krepitev avtorske zakonodaje. Formalno bo Communia, ki se bo ukvarjala zlasti s svetovanjem in raziskovanjem, začela delovati 16 junija, ko bodo ustanovne članice predstavile 14 načel za zaščito in spodbujanje javne domene. Med omenjenimi predlogi so tako opozorila proti neskončnemu podaljševanju trajanja avtorskih pravic (podaljšanje na 90 let), zahteva za sankcioniranje poskusov zlorabe del, ki so že v javni domeni in spodbujanje razvoja sistema registracije avtorskih del za pridobitev avtorskih pravic.
Združenje si bo med drugim prizadevalo tudi za lajšanje dostopa do avtorsko zaščitenih del za namene poučevanja in raziskovanja, harmonizacijo izjem in omejitev avtorskih pravic, vzpostavitev panevropskega sistema za rešitev problema osirotelih del in krepitev položaja javno financiranih, kulturnih organizacij, z namenom zagotovitve širšega dostopa do informacij.
Ustanovitev Communie je rezultat projekta, financiranega s strani EU, ki teče že od leta 2007. Projekt združuje 50 partnerjev iz raziskovalnih, knjižničnih in svetovalnih dejavnosti. Večina sodelujočih pri nastanku projekta, sicer v večini tudi partnerjev projekta Creative Commons, je mnenja, da je bil nastanek takšne organizacije, tudi po koncu finančnih spodbud s strani EU, v današnjih razmerah nepogrešljiv.
Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.
Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.