Izjava EPIP akademikov o Direktivi

European Policy for Intellectual Property (EPIP) je vodilo znanstveno združenje za ekonomijo in pravo intelektualne lastnine. Med 4. in 7. septembrom 2018, je v Berlinu potekala konferenca EPIP 2018, na kateri je bila izjava osnovana.

V sredo, 12. septembra 2018, bo Evropski parlament na plenarnem zasedanju glasoval o močno zlobiranem predlogu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Na prejšnjem plenarnem zasedanju, 5. julija, je parlament zavrnil predlog evropskega poslanca Axla Vossa, poročevalca odbora za pravne zadeve JURI. Glavni očitki so se nanašali na učinke 11. člena, ki uvaja novo plast licenciranja spletnih novic, in 13. člena, ki uvaja nove obveznosti za spletne platforme, ki bodo verjetno izpolnjene s filtriranjem vsebine, naložene na platforme.

Poročevalec Voss je sedaj predstavil spremembe prejšnjega teksta, ki naslavljajo nekatere izmed omenjenih problemov. Zlasti je poročevalec odstranil kakršno koli sklicevanje na tehnologije filtriranja, kritizirane s strani nasprotnikov 13. člena v kampaniji #saveyourinternet. Poleg tega je poslanec poskušal zožati novo kategorijo ‘ponudnika storitev delitve vsebine na spletu’ (ki niso več upravičeni do varnega pristana Direktive o elektronskem poslovanju). Po novem niso vključena mikropodjetja in mala podjetja (beri: nekateri start-upi), neprofitne enciklopedije (beri: Wikipedia), nekateri izobraževalni in znanstveni repozitoriji, storitve v oblaku za individualno rabo, ki ne omogočajo direktnega dostopa javnosti (beri: Dropbox), platforme, ki razvijajo odprtokodno programsko opremo (beri: GitHub) in spletne trgovine (beri: eBay).

Cilj je nasloviti ponudnike storitev kot je Youtube, ki bi v primeru sprejetja direktive kot distributer audiovizualne vsebine moral pridobiti licenco za izvajanje določenih aktivnosti.

Strinjamo se, da morajo ponudniki storitev, ki neposredno in nepošteno tekmujejo z licenciranimi vsebinami, plačati, vendar pristop g. Vossa nosi precejšnje nevarnosti.

Neomenjanje filtrov, hkrati pa zahteva, da ponudniki storitev odstranijo naložene vsebine, ki kršijo avtorske pravice, ima lahko za posledico zahtevo po filtriranju, kar lahko vpliva na določene temeljne pravice. Prav tako ostajajo potencialni negativni učinek za nove ponudnike in neskladnost z besedilom Direktive o elektronskem poslovanju.

Glede 11. člena je g. Voss ubral podobno strategijo. Namesto, da bo odstranil problem (zahteva po dodatni plasti licenciranja, kjer avtorska pravica že obstaja), uvaja določena zagotovila. Na podlagi osnutka nekateri blogerji (ki padejo pod kategorijo “legitimne zasebne in nekomercialne uporabe tiskovne publikacije”) ne bi bili zavezani k plačilu. Hiperlinkanje ostaja dovoljeno, pri čemer se ne upošteva, da “hiperpovezave, ki jih spremljajo posamezne besede” lahko opravljajo svojo nalogo samo, če bralec ve, kam vodijo. Kratki kontekstualni paragrafi, ne pa posamezne besede, so nujen element v ekosistemu novic.

Radi bi tudi opomnili, da direktiva v 3. členu ponuja pomembne priložnosti za izboljšanje evropske konkurenčnosti z uvedbo izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje (s čimer se na primer omogoča razvoj tehnologije umetne inteligence). Predlog g. Vossa predstavlja napredek v primerjavi s predlogom Komisije, vendar določbo po nepotrebnem omejuje na raziskovalne organizacije “za namene znanstvenega raziskovanja s strani takih organizacij”.

Predlog prav tako zamuja priložnost za krepitev položaja ustvarjalcev trajnostno in tako za večje ravnotežje evropskemu avtorskemu pravu. V predlaganem tekstu (še vedno) ni vključene izjeme, ki bi omogočila ponovne uporabe zaščitenih del, kar je za večino digitalnih potrošnikov nekaj samoumevnega. Podpiramo predlagano izjemo za uporabo slik javno prikazanih umetniških in arhitekturnih del (t. i. “svoboda panorame”) kot tudi izjemo za kreativne in ekspresivne vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki (npr. “meme”), vendar takih izjem besedilo g. Vossa ne vsebuje.

Predlog glasovanja

Predlagamo:

– da se izjema tekstovnega in podatkovnega rudarjenja iz 3. člena razteza na vse zakonite uporabnike (Schaake v skladu z mnenjem odbora ITRE in mnenjem 4 ocene učinka Komisije);
– da se uvedejo nove izjeme za potrošnike za svobodo panorame in uporabniško ustvarjeno vsebino (člena 5a in 5b, Schaake in Greens);
– da se 11. člen izbriše – v primeru, da za to ne bi bilo potrebne večine, naj se sprejme domneva Comodini (amandmaji, ki sta jih predlagala Schaake in Greens);
– da se 13. člen spremeni v tekst, ki ga je predlagal odbor IMCO (ki ohranja celovitost Direktive o elektronskem poslovanju) – v primeru, da za to ne bi bilo potrebne večine, naj se sprejmejo amandmanji, ki sta jih predlagala Schaake ali Woelken;
– predlagamo, da se člen 12a, ki ščiti organizatorje športnih dogodkov in je bil predstavljen v poznejši fazi, zbriše, saj je brez izvedbe ocene učinkov popolnoma nesprejemljiv.

Argumenti in dokazi, ki so jih ponudili akademiki iz različnih vodilnih evropskih raziskovalnih centrov v zadnjih dveh letih ostajajo dosledni. Politika avtorskih pravic je kompleksno področje regulacije. Zavajajoče je, da se debata predstavlja kot vojna med ameriškimi tehnološkimi giganti in evropskimi ustvarjalci. Evropska kultura, družba in ekonomija bo največ imela od pristopa, ki temelji na dokazih.

Akademiki, ki podpirajo izjavo:

– Dr. Christina Angelopoulos, Centre for Intellectual Property and Information Law (CIPIL), University of Cambridge
– Professor Tanya Aplin, Dickson Poon School of Law, King’s College London
– Professor Lionel Bently, Director, Centre for Intellectual Property and Information Law (CIPIL), University of Cambridge
– Robert Burrell, Professor of Law, University of Sheffield and Melbourne Law School
– Dr Elena Cooper, Leverhulme Research Fellow, UK Copyright & Creative Economy Centre (CREATe), University of Glasgow
– Professor Peter Drahos, Professor of Law and Governance, European University Institute, Florence
– Professor Mireille van Eechoud, Institute for Information Law (IViR), University of Amsterdam
– Professor Niva Elkin-Koren, Director, Haifa Center for Law & Technology (HCLT), University of Haifa and Faculty Associate, Berkman Klein Center for Internet & Society, Harvard University
– Assoc. Prof. Kris Erickson, Dept. of Media and Communications, University of Leeds & CREATe Fellow
– Professor Christophe Geiger, Director, Centre d’Etudes Internationales de la Propriété Intellectuelle (CEIPI), University of Strasbourg
– Dr. Stef van Gompel; Institute for Information Law (IViR), University of Amsterdam
– Professor Jonathan Griffiths, Professor of Intellectual Property Law, Queen Mary, University of London
– Dr. Henning Grosse Ruse-Khan, Reader in International and European Intellectual Property Law, Centre for Intellectual Property and Information Law (CIPIL), University of Cambridge
– Professor Dietmar Harhoff, Director Innovation and Entrepreneurship Research, Max Planck Institute for Innovation and Competition, München
– Professor Reto Hilty, Director, Max Planck Institute for Innovation and Competition, Max Planck Institute for Innovation and Competition, München
– Professor P. Bernt Hugenholtz, Professor of IP Law, Institute for Information Law (IViR), University of Amsterdam
– Dr. Martin Husovec, Tilburg Institute for Law, Technology and Society (TILT) & Tilburg Law and Economics Center (TILEC), Tilburg University
– Dr. Bernd Justin Jütte, Asst. Professor, School of Law, University of Nottingham
– Professor Martin Kretschmer, Director, UK Copyright & Creative Economy Centre (CREATe), University of Glasgow; 2018 Braudel Fellow, European University Institute, Florence
– Dr. Thomas Margoni, UK Copyright & Creative Economy Centre (CREATe), University of Glasgow
– Dr. Maria Lillà Montagnani, Associate Professor of Commercial Law, Bocconi University of Milan
– Dr. Valentina Moscon, Senior Research Fellow, Max Planck Institute for Innovation and Competition, München
– Assoc. Professor (economics) Joost Poort, Institute for Information Law (IViR), University of Amsterdam
– Dr. João Pedro Quintais, Institute for Information Law (IViR), University of Amsterdam
– Professor Marco Ricolfi, Department of Law, Torino University and Co-Director NEXA, Politechnico di Torino
– Professor Martin Senftleben, Professor of Intellectual Property, Centre for Law and Internet (CLI), Vrije Universiteit Amsterdam
– Assoc. Professor Caterina Sganga, Scuola Superiore Sant’Anna, Pisa and Central European University, Budapest
– Professor Ruth Towse, Professor of the Economics of Creative Industries, Bournemouth University & CREATe Fellow in Cultural Economics
– Professor Raquel Xalabarder, Chair of Intellectual Property, Universitat Oberta de Catalunya (UOC), Barcelona

Dodatek: trditve in ocene

Prejšnja akademska izjava “Misinformation and Independent Enquiry” z dne 29. junija 2018, je naslavljala pogoste trditve v tej močno zlobirani debati. Te ocene so še vedno veljavne.

Trditev: Predlogi bodo okrepili pravno varnost

Ocena: Ni res. Licence, ki so predvidene v 13. členu, paragraf 1a, v tem trenutku enostavno niso na voljo in tudi, če bi bile, kolektivne organizacije nimajo mandata, da bi licencirale vsa dela vsem uporabnikom, ampak samo tistim, ki so njihovi člani. Poleg tega, četudi bi licence bile dostopne, bi slednje lahko pokrivale samo posamezne države članice, kar bi povzročilo nadaljnjo razdrobljenost vsebine prek nacionalnih meja.

Tudi predlogi 11. člena bodo najverjetneje vodili v različne režime v različnih državah članicah, saj bodo lahko veljali različni pragovi in izjeme.

Trditev: Internet ne bo filtriran

Ocena: Ni res. Filtri za nalaganje bodo zelo verjetno postali obveznost za platforme, ki želijo vstopiti na trg. Razlikovanje med internetom in platformami je umetno. Internetnih ponudnikov brez aktivnega vključevanja uporabnikov skorajda ni. Spekter uporabniško ustvarjene vsebine se razteza od časopisnih spletnih strani, blogov in strani družbenih omrežij do spletnih forumov in oblakov.

Trditev: Glede pravice do izražanja ni nobenih težav

Ocena: Ni res. 11. člen neposredno vpliva na razširjanje novic. V paragrafu 2a je bila sicer dodana zaščita za povezave, vendar slednje delujejo samo, če veš, na kaj se nanašajo. Nova pravica naj bi se raztezala na “snippete”, ki ponujajo to vsebino.

13. člen spodbuja podjetja k uporabi poceni filtrov za nalaganje, ki bodo blokirali legitimne vsebine. Mehanizmi pritožb in pravnih sredstev ne zadostujejo za rešitev tega problema. Taka ureditev bo na primer vplivala na dovoljene parodije.

Trditev: Ureditev ne bo vplivala na “meme”

Ocena: Ni res. Garancije, ki so bile vpeljane za zaščito svobode izražanja, ne zadostujejo za rešitev problemov, ki jih je izpostavilo Sodišče EU v sodbah Sabam, saj se zakonske izjeme avtorske pravice razlikujejo od države do države. Posebej ostaja nejasno, kako lahko ob uvedbi avtomatskih sistemov filtriranja pravica do izražaja ostane neokrnjena. Taki sistemi enostavno niso dovolj razviti, da bi ločili med dovoljenim citiranjem, parodijami, remiksi, mash-upi in podobnim ter nedovoljenim kopiranjem v luču razdrobljenosti nacionalnih avtorskopravnih zakonodaj po državah članicah.

Trditev: Mehanizmi pritožb in pravnih sredstev bodo zaščitili interese uporabnikov

Ocena: Zavajajoče. Predlogi so nezadostni, glej zgoraj. Uporabniki že zdaj ne sprožijo veliko pritožb, ko pa jih, platforme in imetniki pravic (ki so v skladu s predlogom odgovorni za sodelovanje in odgovarjanje pritožniku) težko reagirajo v razumnem času, glede na njihova različna stališča v debati. Čeprav 13. člen vzpostavlja odgovornost samo za platforme in ne za končne uporabnike, bo filtriranje nedvomno imelo učinke tudi na potrošnike. Še vedno bodo lahko poskušali naložiti dela na 9GAG (komična spletna stran), Facebook in druge platforme, vendar ta dela nikoli ne bodo objavljena, če bodo mehanizmi filtriranja zaznali kakšno kršitev.

Trditev: Avtorji bodo prejeli večje plačilo za avtorsko delo

Ocena: Zavajajoče. Navedba namena ne vodi vedno do želenega učinka. Dokazi o preteklih ukrepih, kot so določbe, ki spremljajo Direktivo o trajanju varstva avtorske pravice, kažejo, da gredo koristi večjim imetnikom pravic (to so disproporcionalno večja podjetja in posesti umrlih znanih umetnikov). Dokazi o uvedbi pravic medijskih založnikov v Nemčiji in Španiji kažejo, da novinarji od tega niso imeli nobene finančne koristi. Glas umetnikov in novinarjev si zasluži veliko pozornost, vendar je pogosto organiziran s strani lobijev. Priporočamo previdnost.

Ključni akademski prispevki za premislek:

– Sophie Stalla-Bourdillon et al. (40 academics) (2016), Open Letter to the European Commission – On the Importance of Preserving the Consistency and Integrity of the EU Acquis Relating to Content Monitoring within the Information Society,
– Lionel Bently & Martin Kretschmer (2017), The position of press publishers and authors & performers in the copyright directive, Study commissioned by European Parliament, Policy Department C: Citizens’ Rights and Constitutional Affairs,
– Reto M. Hilty & Valentina Moscon (eds.) (2017), Modernisation of the EU Copyright Rules – Position Statement of the Max Planck Institute for Innovation and Competition,
– Martin Senftleben, Christina Angelopoulos, Giancarlo Frosio, Valentina Moscon, Miquel Peguera and Ole Andreas Rognstad (2018), The Recommendation on Measures to Safeguard Fundamental Rights and the Open Internet in the Framework of the EU Copyright Reform, European Intellectual Property Review, 40(3), 149-163,
– Marco Ricolfi, Raquel Xalabarder, Mireille van Eechoud (2018), Academics against Press Publishers’ Right, Statement from 169 EU academics (228 signatories by 06. 09. 2018).

Več kot 200 akademikov iz več kot 25 raziskovalnih centrov, vključno z vodilnimi evropskimi inštituti, so podpisali odprta pisma, v katerih izražajo nasprotovanje 11. in 13. členu. Do več informacij o tej iniciativi, vključno s spremljanjem zakonodajnega procesa, baze podatkov znanstvenih študij, Prvega odprtega pisma (24. februar 2017) in Drugega odprtega pisma (26. april 2018) s strani evropskih raziskovalnih centrov (26. april 2018) lahko dostopate tukaj.