Izredne razmere opozarjajo, da je dobra in hitra implementacija nove Direktive nujna

Da je implementacija direktive nujna in da jo je potrebno izpeljati čimprej, opozarjajo različni deležniki, tako avtorji kakor tudi raziskovalci, izobraževalci in seveda knjižnice in druge institucije, ki hranijo kulturno dediščino.

Tako je na primer society of authors of audiovisual pred kratkim pozvalo, naj se nova Direktiva v nacionalne zakonodaje držav članic EU prenese takoj, ko se kriza okoli virusa COVID-19 konča in naj se na ta način “pomaga avtorjem, da bodo lahko še naprej ustvarjali v boljšem pravnem okolju”. Pri tem se zavzemajo predvsem za implementacijo 18. člena Direktive, ki avtorjem zagotavlja pravico do primernega in sorazmernega plačila za izkoriščanje njihovih del.

V času, ko se je pouk prenesel na splet in učenje na daljavo, se je jasno pokazalo, kako pomembne so izjeme izobraževanje.Nova Direktiva izjemo za izobraževanje določa v 5 členu. Ključnega pomena bo, da se z implementacijo naslovnikom te izjeme omogočijo različne uporabe, ki so nujne tudi za izobraževanje na daljavo: od dajanja na voljo javnosti do 3D tiskanja, skeniranja itd. Nova izjema za izobraževanje naj zajema vsa dela in druge predmete varstva, pri čemer naj ne bo delež uporabe že vnaprej količinsko omejen (trenutno dogajanje okoli koronavirusa nam jasno pokaže, zakaj je škodljivo, če določena dela, kot so na primer šolski učbeniki, niso zajeta z izjemo in če že a priori ni dovoljena uporaba del v celotnem obsegu). Če naj nova izjema za izobraževanje v praksi res služi tistim, katerim je namenjena, naj ne bo na voljo zgolj raziskovalnim ustanovam, učiteljem in učencem, temveč (vsaj) še osebju ustanov in staršem, ter učencem, ki niso nujno vpisani v programe izobraževalnih ustanov, ampak pri njihovih dejavnostih sodelujejo na drugačen način. Za uspešno uresničitev cilja čezmejnega digitalnega poučevanja je ključnega pomena tudi, da je uporaba pod izjemo dovoljena povsod (na primer v muzejih, knjižnicah, gledališčih itd.) in ne zgolj v prostorih izobraževalnih ustanov, prav tako mora izjema omogočiti in podpirati čezmejno poučevanje, pri katerem sodeluje več izobraževalnih ustanov iz različnih držav. Poleg vsega naštetega je potrebno predvsem zagotoviti zakonodajni okvir, v katerem se izjemi ne bo mogoče na enostaven način izogniti bodisi s pogodbo bodisi s tehnološkimi zaščitnimi ukrepi. Več o najboljšem načinu implementacije 5. člena nove Direktive tukaj in tukaj.

Za raziskovalce in raziskovalne ustanove, ki so aktivne na področju velikih podatkov, strojnega učenje in umetne inteligence, je ključna izjema za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki je urejena v 3. členu nove Direktive. Ključno bo, da bo implementacija ponudila pravne mehanizme, ki bodo na voljo koristnikom, da imetniki avtorskih pravic ne bodo ovirali besedilnega in podatkovnega rudarjenja s tehnološkimi zaščitnimi ukrepi. Izjema za raziskovalce naj vsebuje mehanizem, ki, tudi ob morebitnem obstoju tehnoloških zaščitnih ukrepov imetnikov pravic, omogoča odstranitev takšnih ukrepov v največ 72 urah. Hiter dostop do podatkov za besedilno in podatkovno rudarjenje je namreč ključnega pomena in če se dostopa ne zagotovi v dovolj kratkem času, to dejansko izvotli pravico raziskovalcev, ki jo imajo pod izjemo. Za dosego namena izjeme za raziskovalce, mora biti raziskovalcem omogočeno, da analogna digitalizirana gradiva rudarijo preko oddaljenega dostopa in ne zgolj v prostorih raziskovalne ustanove ter, da rezultate svojega podatkovnega rudarjenja na enostaven način delijo z drugimi. Prav tako naj nacionalna zakonodaja izrecno dovoljuje rudarjenje računalniške programske opreme. Več o najboljšem načinu implementacije 3. člena nove Direktive tukaj.

Pri implementaciji DSM Direktive je pomembno, da se v nacionalne zakonske določbe vključi tudi dobra izjema za digitalizacijo in dajanje na voljo razprodanih del (členi 8 do 11 nove Direktive). Za ohranjanje kulturne dediščine je namreč ključnega pomena, da se lahko ustanove za varstvo kulturne dediščine uspešno zoperstavijo tehnološkim, finančnim oviram in oviram, ki jih predstavljajo avtorske pravice. V slovenski zakonodaji (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ZASP) nekaj rešitev za to že poznamo: reproduciranje je za javne arhive, knjižnice itd. v omejenem obsegu dovoljeno v sklopu 50. člena ZASP, dajanje na voljo javnosti je po 49.b ZASP dovoljeno na javnih zaslonih v prostorih arhivov, knjižnic itd., dovoljeno je tudi reproduciranje in dajanje na voljo javnosti osirotelih del (50.a ZASP). Vendar se je potrebno zavedati, da obstoječe rešitve niso zadostne. Implementacija široke in jasne izjeme za razprodana dela je nujna za zagotovitev večje dostopnosti do del, ki jih hranijo institucije kulturne dediščina. Več o najboljšem načino implementacije členov 8 do 11 nove Direktive tukaj.