Javna razprava o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.
Evropska komisija zainteresirano javnost, predvsem državljane, javne uprave, ustanove za varstvo kulturne dediščine, mednarodne organizacije, raziskovalne ustanove in akademike poziva, naj prispevajo svoja mnenja o Priporočilu komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. Cilj javne razprave je pridobiti predloge o ustreznem enotnem instrumentu, ki bi celovito urejal in pripomogel k prehodu kulturne dediščine v digitalni svet.
Javna razprava je odprta do 14. 9. 2020, zainteresirane osebe so vabljene, da svoje mnenje predložijo tukaj.
Evropska komisija končno objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dokument povzema glavne pomisleke deležnikov in predstavlja izhodiščne vidike Evropske komisije ter je namenjen pripravi končnih smernic Evropske komisije glede implementacije 17. člena.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) s sedežem v Sloveniji med 27. in 29. julijem 2020 organizira spletno razpravo o osnutku UNESCO-vih Priporočil za etično umetno inteligenco. V razpravi bo v vlogi strokovnjaka iz Slovenije sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.
Med 7. in 9. julijem potekalo drugo srečanje Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, ki ga je organizirala Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Prvo srečanje je potekalo septembra lani. Na njegovi podlagi je nato WIPO sprejel Osnutek dokumenta o vprašanjih glede vpliva umetne inteligence na pravo intelektualne lastnine, na katerega je zainteresirana javnost podala komentarje. Maja letos je tako bil izdan Revidiran dokument, ki je bil podlaga tokratnega srečanja. Zaradi trenutnih razmer je srečanje potekalo prek spleta.