Ko avtorske pravice na kipu v javni domeni “ponovno oživijo”
Berlinski “Neues Museum” v svoji stalni zbirki del iz antičnega Egipta med drugim hrani tudi več kot 3000 let star doprsni kip Nefertiti, žene faraona Amenofisa IV. Muzej je nedavno skulpturo skeniral s pomočjo 3D tehnologije in ustvaril digitalno repliko, ki jo je nato dal na voljo pod pogoji Creative Commons BY-NC-SA licence. To pomeni, da je za uporabo dela izključno v nekomercialne namene potrebno muzeju pripisati avtorstvo in delo deliti pod istimi pogoji. Se to sme?
Pri Creative Commons so pojasnili, da je za uporabo njihovih licenc predpogoj imetništvo avtorskih pravic na delu. Če je delo v javno domeni, se licence ne morejo uporabiti oziroma nimajo učinka. Za take primere je predvideno posvetilo javni domeni.
Da je doprsni kip v javni domeni, ni dvoma, saj pravice na njem sploh nikoli niso nastale (prvi avtorskopravni zakon namreč izvira iz leta 1710), sporno pa je, ali morda obstajajo kakšne pravice na 3D repliki. Države članice Evropske Unije so to vprašanje do nedavnega urejale različno. Nemška sodišča so na reprodukcijah del v javni domeni, ko standard individualnosti, ki je potreben za avtorskopravno varstvo, ni bil dosežen, priznavala določene sorodne pravice. Taka ureditev kmalu ne bo več v skladu z evropsko zakonodajo. Člen 14 Direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu namreč določa, da neizvirne reprodukcije del v javni domeni ne morejo biti varovane z avtorskimi ali sorodnimi pravicami. Zdaj je zakonitost spornih praks, ki se jih poslužujejo nekatere institucije, ki bi morale varovati kulturno dediščino (ne pa si jo lastiti!), le še vprašanje časa.
Evropska komisija končno objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dokument povzema glavne pomisleke deležnikov in predstavlja izhodiščne vidike Evropske komisije ter je namenjen pripravi končnih smernic Evropske komisije glede implementacije 17. člena.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) s sedežem v Sloveniji med 27. in 29. julijem 2020 organizira spletno razpravo o osnutku UNESCO-vih Priporočil za etično umetno inteligenco. V razpravi bo v vlogi strokovnjaka iz Slovenije sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.
Med 7. in 9. julijem potekalo drugo srečanje Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, ki ga je organizirala Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Prvo srečanje je potekalo septembra lani. Na njegovi podlagi je nato WIPO sprejel Osnutek dokumenta o vprašanjih glede vpliva umetne inteligence na pravo intelektualne lastnine, na katerega je zainteresirana javnost podala komentarje. Maja letos je tako bil izdan Revidiran dokument, ki je bil podlaga tokratnega srečanja. Zaradi trenutnih razmer je srečanje potekalo prek spleta.