Ko avtorske pravice na kipu v javni domeni “ponovno oživijo”
Berlinski “Neues Museum” v svoji stalni zbirki del iz antičnega Egipta med drugim hrani tudi več kot 3000 let star doprsni kip Nefertiti, žene faraona Amenofisa IV. Muzej je nedavno skulpturo skeniral s pomočjo 3D tehnologije in ustvaril digitalno repliko, ki jo je nato dal na voljo pod pogoji Creative Commons BY-NC-SA licence. To pomeni, da je za uporabo dela izključno v nekomercialne namene potrebno muzeju pripisati avtorstvo in delo deliti pod istimi pogoji. Se to sme?
Pri Creative Commons so pojasnili, da je za uporabo njihovih licenc predpogoj imetništvo avtorskih pravic na delu. Če je delo v javno domeni, se licence ne morejo uporabiti oziroma nimajo učinka. Za take primere je predvideno posvetilo javni domeni.
Da je doprsni kip v javni domeni, ni dvoma, saj pravice na njem sploh nikoli niso nastale (prvi avtorskopravni zakon namreč izvira iz leta 1710), sporno pa je, ali morda obstajajo kakšne pravice na 3D repliki. Države članice Evropske Unije so to vprašanje do nedavnega urejale različno. Nemška sodišča so na reprodukcijah del v javni domeni, ko standard individualnosti, ki je potreben za avtorskopravno varstvo, ni bil dosežen, priznavala določene sorodne pravice. Taka ureditev kmalu ne bo več v skladu z evropsko zakonodajo. Člen 14 Direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu namreč določa, da neizvirne reprodukcije del v javni domeni ne morejo biti varovane z avtorskimi ali sorodnimi pravicami. Zdaj je zakonitost spornih praks, ki se jih poslužujejo nekatere institucije, ki bi morale varovati kulturno dediščino (ne pa si jo lastiti!), le še vprašanje časa.
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.