Nasprotovanje 13. členu Direktive
Nasprotovanje 13. členu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu dobiva nove razsežnosti.
Določbi, ki predvideva obveznost platform, na katere uporabniki nalagajo vsebine (kot sta Facebook in YouTube), da avtomatično filtrirajo in blokirajo vse vsebine, za katere avtorske pravice niso razčiščene, že dlje časa nasprotujejo strokovnjaki in akademiki ter civilna iniciativa. Slednji opozarjajo na negativne posledice, ki jih prinaša uvedba filtrov in cenzure, predvsem za uporabnike interneta. Sedaj, ko se o 13. členu pogaja v trialogu, pa se je izkazalo, da z določbo niso več zadovoljne niti nekatere večje organizacije imetnikov pravic – zlasti iz avdiovizualne in športne industrije ter organizacije, ki predstavljajo evropske avtorje, založnike, filmske in glasbene producente ter izdajatelje televizijskih programov. Po njihovem mnenju gre oblikovanje določbe v napačno smer, oziroma bi določba imetnikom pravic nalagala prevelike obveznosti glede notificiranja kršitev.
Naj navedemo samo nekaj deležnikov, ki so iz različnih razlogov že izrazili nestrinjanje s 13. členom:
– strokovnjaki;
– akademiki;
– več kot 4 milijoni podpisnikov peticije proti uvedbi filtrov;
– zveza civilnih knjižnic Evrope in druge organizacije, ki se zavzemajo predvsem za pravice uporabnikov interneta;
– evropski predstavniki avdiovizualne in športne industrije;
– organizacije, ki predstavljajo evropske avtorje, založnike, filmske in glasbene producente in izdajatelje televizijskih programov.
Na drugi strani pa si YouTube prizadeva, da bi bila prav njegova filtrirna tehnologija Content ID sprejeta kot standard učinkovitega ukrepa za zaščito avtorskih pravic, ki bi ga morale namestiti tudi konkurenčne platforme. Torej so imeli tisti, ki so opozarjali, da bo določba le še okrepila položaj giganta Google prav?
Tudi Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, ki mu IPI pravno svetuje, že dlje časa opozarja na problematičnost 13. člena, zlasti zaradi neposrednega posega v pomen pravnega pojma dajanja na voljo javnosti in spreminjanja že uveljavljenega režima odgovornosti, ki velja za ponudnike spletnih platform in v skladu s katerim so ponudniki platform za kršitve odgovorni le, če so se zavedali protipravnosti ravnanja uporabnikov pri nalaganju vsebin. MIZŠ določbi nasprotuje zlasti tudi iz razloga, ker si ni mogoče zamisliti, na kakšen način naj platforme izpolnijo svoje obveznosti glede odstranjevanja vsebin, ki kršijo avtorske pravice, brez da bi bile pri tem prisiljene filtrirati ves promet na platformi in avtomatično blokirati te vsebine, kar lahko privede do odstranjevanja in blokiranja vsebin, katerih uporaba bi bila sicer dovoljena na podlagi izjem in omejitev v avtorskem pravu (npr. na podagi izjem za citiranje, parodijo, poročanje o dnevnem dogajanju, ipd.). Se bodo evropski zakonodajalci ustavili ali bodo še naprej drveli v smer slabe reforme avtorskega prava?
Wikimania je največja svetovna konferenca na temo prostega znanja, ki ga organizira fundacija Wikimedia. Letos se je odvijala v Stockholmu med 14. in 18. avgustom pod naslovom “Skupaj močnejši: Wikimedia, odprto znanje in Cilji trajnostnega razvoja”.
V akademskih krogih močno odmeva spor med University of California (UC) in založniškim gigantom Elsevier-jem. UC se je po večmesečnih pogajanjih z založnikom odločila prekniti sodelovanje, ker slednji ni pristal na njene pogoje. UC, kjer se ustvari skoraj 10% znanstvenih člankov v ZDA, si je namreč zavzemala, da bi ta dela brez dodatnih stroškov postala prosto dostopna javnosti, Elsevier pa je za dostopanje do “prosto dostopnih” člankov zahteval dvojno plačilo.
Nizozemska vlada je pred kratkim objavila predlog spremembe avtorsko-pravne zakonodaje (v nizozemščini), s katerim bo implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trg. Javnost lahko do 2. septembra 2019 poda komentarje na predlog. Organiziranje javne razprave sredi poletja kaže na to, da želi nizozemski zakonodajalec direktivo čimprej prenesti v svoj notranji pravni red, brez realne možnosti, da se javnost v debato resno vključi.
Summer Economics Institute (SEI) je poletna šola, ki jo že 8. leto organizirata Ameriška gospodarska zbornica Slovenije (AmCham Slovenia) in Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Na njej je že tradicionalno predavala tudi dr. Maja Bogataj Jančič, ki je udeležencem predstavila različne faze razvoja podjetja in izzive, povezane s pravom intelektualne lastnine, s katerimi se podjetja v praksi srečujejo.