Novela ZASP-H
Jutri, 19. 10. 2019, bo začela veljati novela Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ZASP-H. ZASP-H v slovenski pravni red vnaša Direktivo (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (Direktiva 2017/1564).
Novelo ZASP-H je Državni zbor sprejel v obravnavo 6. 6. 2019, sprejel jo je dne 26. 9. 2019, razglašena pa je bila dne 4. 10. 2019. Novela ZASP-H, ki bo začela veljati 19. 10. 2019, ureja omejitve avtorskih pravic oziroma prosto uporabo avtorskih del v korist invalidnih oseb.
Tako novela prinaša spremembo 48.a člena (prosta uporaba avtorskih del v korist invalidnih oseb), dodaja pa še 48.b člen (opredelitev upravičenih oseb) in 48.c člen (pooblaščeni subjekti).
O implementaciji Direktive 2017/1564 in o noveli ZASP-H več v prispevkih Pravne prakse:
– Tilen Zonta in dr. Maja Bogataj Jančič: Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP (objavljeno v: Pravna praksa – Leto 37, št. 45/46, 22. november 2018, str. 15-17) – imetnik vseh materialnih pravic na delu je LEXPERA d.o.o.
– Tilen Zonta: Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564 (objavljeno v: Pravna praksa – Leto 37, št. 48, 13. december 2018, str. 19-20) – imetnik vseh materialnih pravic na delu je LEXPERA d.o.o.
Včeraj je na University College of London (UCL) potekal seminar na temo doktrine funkcionalnosti v pravu znamk. Strokovnjaki iz različnih sektorjev in jurisdikcij so iz različnih zornih kotov osvetlili enega izmed najbolj razpravljanih absolutnih razlogov za zarvnitev registracije znamke, ki preprečuje, da se kot znamka registriral znak, sestavljen izključno iz (i) oblike ali druge značilnosti, ki izhaja iz same narave blaga; (ii) oblike ali druge značilnosti blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka; ali (iii) oblike ali druge značilnosti, ki blagu daje bistveno vrednost (7. člen Uredbe o blagovni znamki oziroma 4. člen Direktive o blagovnih znamkah).
V petek 31.1.2020 ob polnoči se je po več kot treh letih različnih postopkov in dogovarjanj zgodil Brexit. Vseeno se posledice še ne bodo pokazale vsaj do 31. decembra 2020, saj sta Združeno kraljestvo in EU sklenili Dogovor, ki do 31. decembra predvideva prehodno obdobje, med katerim bo v Združenem kraljestvu še naprej veljalo pravo EU.
Kakšne bodo posledice Brexita na področju intelektualne lastnine?
Tik pred božičem je Sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi Tom Kabinet. Sodišče je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Szpunar-ja in odločilo, da se avtorske pravice v primeru prodaje e-knjig ne izčrpajo. Pri tem je sodišče potegnilo ločnico med e-knjigami in računalniškimi programi, glede katerih se doktrina izčrpanja uporabi, zato za vzpostavitev spletne trgovine s software-om “iz druge roke” ni potrebno dovoljenje imetnika pravic.
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.