Novela ZASP-H
Jutri, 19. 10. 2019, bo začela veljati novela Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ZASP-H. ZASP-H v slovenski pravni red vnaša Direktivo (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (Direktiva 2017/1564).
Novelo ZASP-H je Državni zbor sprejel v obravnavo 6. 6. 2019, sprejel jo je dne 26. 9. 2019, razglašena pa je bila dne 4. 10. 2019. Novela ZASP-H, ki bo začela veljati 19. 10. 2019, ureja omejitve avtorskih pravic oziroma prosto uporabo avtorskih del v korist invalidnih oseb.
Tako novela prinaša spremembo 48.a člena (prosta uporaba avtorskih del v korist invalidnih oseb), dodaja pa še 48.b člen (opredelitev upravičenih oseb) in 48.c člen (pooblaščeni subjekti).
O implementaciji Direktive 2017/1564 in o noveli ZASP-H več v prispevkih Pravne prakse:
– Tilen Zonta in dr. Maja Bogataj Jančič: Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP (objavljeno v: Pravna praksa – Leto 37, št. 45/46, 22. november 2018, str. 15-17) – imetnik vseh materialnih pravic na delu je LEXPERA d.o.o.
– Tilen Zonta: Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564 (objavljeno v: Pravna praksa – Leto 37, št. 48, 13. december 2018, str. 19-20) – imetnik vseh materialnih pravic na delu je LEXPERA d.o.o.
Med 9. in 13. majem 2022 je v Ženevi potekal že 42. WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights.
Dr. Maja Bogataj Jančič, LLM, LLM, se bo jutri udeležila spletne okrogle mize (webinar) na temo zasebnosti na internetu, ki jo organizira Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Dogodek bo potekal prek spleta, v torek 17. 5. 2022, med 14:00 in 15:30. Registracija je brezplačna.
Dan intelektualne lastnine 2022 je zaznamovala izdaja dolgo in težko pričakovane sodbe v cadevi C-401/19, Poljska proti Parlamentu in Svetu. Ob tem dnevu Inštitut za intelektualno lastnino tradicionalno obeleži tudi glavne prednosti in slabosti na področju intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji.
