Novela ZASP-H
Jutri, 19. 10. 2019, bo začela veljati novela Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ZASP-H. ZASP-H v slovenski pravni red vnaša Direktivo (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (Direktiva 2017/1564).
Novelo ZASP-H je Državni zbor sprejel v obravnavo 6. 6. 2019, sprejel jo je dne 26. 9. 2019, razglašena pa je bila dne 4. 10. 2019. Novela ZASP-H, ki bo začela veljati 19. 10. 2019, ureja omejitve avtorskih pravic oziroma prosto uporabo avtorskih del v korist invalidnih oseb.
Tako novela prinaša spremembo 48.a člena (prosta uporaba avtorskih del v korist invalidnih oseb), dodaja pa še 48.b člen (opredelitev upravičenih oseb) in 48.c člen (pooblaščeni subjekti).
O implementaciji Direktive 2017/1564 in o noveli ZASP-H več v prispevkih Pravne prakse:
– Tilen Zonta in dr. Maja Bogataj Jančič: Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP (objavljeno v: Pravna praksa – Leto 37, št. 45/46, 22. november 2018, str. 15-17) – imetnik vseh materialnih pravic na delu je LEXPERA d.o.o.
– Tilen Zonta: Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564 (objavljeno v: Pravna praksa – Leto 37, št. 48, 13. december 2018, str. 19-20) – imetnik vseh materialnih pravic na delu je LEXPERA d.o.o.
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.