Novela ZIL-1E
Dne 16. 3. 2020 je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1E, ki začne veljati v nedeljo, 29. 3. 2020.
Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo EU 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Posledično ZIL-1E spreminja področje registracije znamk in dosedanjo ureditev približa tisti, ki velja za znamke EU.
Vidnejše spremembe, ki jih prinaša novela ZIL-1E, so naslednje:
– spreminja se definicija znamke, saj po novem ni več zahtevano, da je treba znak grafično predstaviti, ampak je dovolj, da se znak prikaže v kakršnikoli ustrezni obliki, pri kateri se uporabi splošno dostopna tehnologija (to pomeni na primer tudi zvočne znamke, znamke gibanja, multimedijske znamke, celo holografske znamke …);
– spreminjajo se absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamk. Črtani so določeni dosedanji razlogi, ki jih Direktiva EU 2015/2436 ne predvideva in dodani so novi razlogi, kot je na primer nasprotovanje tradicionalnim izrazom za vina, nasprotovanje zajamčenim tradicionalnim posebnostim itd.;
– dodatno se spreminjajo tudi relativni razlogi za zavrnitev registracije znamk, ki bodo odslej predvsem bolj podrobno obrazloženi
– postopek registracije znamke bo urejen na bolj ali manj enak način, kot postopek registracije znamke EU. Ugovorni postopek bo prinesel novost, da se lahko stranki tekom ugovornega postopka poravnata. Po novem bo tudi več poudarka na uporabi znamke, saj bo moral vložnik ugovora dokazati uporabo svoje znamke, če bo tako zahteval prijavitelj izpodbijane znamke.
Poleg naštetih, novela ZIL-1E v naš pravni red prinaša še nekatere ostale spremembe, vezane na prehod Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) v elektronsko poslovanje.
V ponedeljek, 14. 9. 2020 se je zaključila Javna razprava o dostopu do evropske kulturne dediščine, v okviru katere je Evropska komisija zainteresirane deležnike pozvala, naj podajo svoja stališča o Priporočilu komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. V roku je svoje stališče, v katerem opozarja na potrebo po prilagoditvi hitro spreminjajočemu-se digitalnemu svetu, oddala tudi Communia.
Prejšnji teden se je iztekel rok za javno razpravo o Posvetovalnem dokumentu Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. V odgovor na posvetovalni dokument so včeraj, 14. 9. 2020 organizacije civilne družbe na komisarja Bretona naslovile skupno pismo s povzetki odzivov na posvetovalni dokument, v katerem poudarjajo pomen varstva uporabnikov.
V sredo, 9. 9. 2020, je Splošno sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi “Teran” (Zadeva T-626/17), ki jo je Slovenija sprožila že leta 2017 in zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri.
Po treh uspešno organiziranih virtualnih “salonih”, se je Communia povezala s projektom #NoWorries in bo v četrtek, 17. 9. 2020 organizirala četrti COMMUNIA Salon na temo “Which digital policies work for cultural heritage in 2020s?”. Vabljeni k udeležbi!