Novela ZIL-1E
Dne 16. 3. 2020 je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1E, ki začne veljati v nedeljo, 29. 3. 2020.
Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo EU 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Posledično ZIL-1E spreminja področje registracije znamk in dosedanjo ureditev približa tisti, ki velja za znamke EU.
Vidnejše spremembe, ki jih prinaša novela ZIL-1E, so naslednje:
– spreminja se definicija znamke, saj po novem ni več zahtevano, da je treba znak grafično predstaviti, ampak je dovolj, da se znak prikaže v kakršnikoli ustrezni obliki, pri kateri se uporabi splošno dostopna tehnologija (to pomeni na primer tudi zvočne znamke, znamke gibanja, multimedijske znamke, celo holografske znamke …);
– spreminjajo se absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamk. Črtani so določeni dosedanji razlogi, ki jih Direktiva EU 2015/2436 ne predvideva in dodani so novi razlogi, kot je na primer nasprotovanje tradicionalnim izrazom za vina, nasprotovanje zajamčenim tradicionalnim posebnostim itd.;
– dodatno se spreminjajo tudi relativni razlogi za zavrnitev registracije znamk, ki bodo odslej predvsem bolj podrobno obrazloženi
– postopek registracije znamke bo urejen na bolj ali manj enak način, kot postopek registracije znamke EU. Ugovorni postopek bo prinesel novost, da se lahko stranki tekom ugovornega postopka poravnata. Po novem bo tudi več poudarka na uporabi znamke, saj bo moral vložnik ugovora dokazati uporabo svoje znamke, če bo tako zahteval prijavitelj izpodbijane znamke.
Poleg naštetih, novela ZIL-1E v naš pravni red prinaša še nekatere ostale spremembe, vezane na prehod Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) v elektronsko poslovanje.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).