O direktivi na radijski oddaji Radia Maribor
Svoji stališči glede Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu sta soočila Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja – SAZOR in Domen Savič z inštituta Državljan D. Za oddajo je glede izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje in glede izjeme za izobraževanje izjavo podala tudi dr. Maja Bogataj Jančič, IPI.
Novak, ki je med najglasnejšimi zagovorniki direktive v Sloveniji, je povedal, da gre za prvi poskus odpiranja in harmoniziranja avtorskega prava po 18 letih, ki skuša ohraniti ravnovesje med varovanjem avtorskih del in odprtim dostopom družbe do znanja. Poskus sicer ni optimalen, prinesel pa naj bi načelno izboljšanje. Savič, ki je do direktive kritičen, je rekel, da je reguliranje avtorske pravice na internetu, kot vsak prvi poskus urejanja določenega problema, trčil ob klasično čer ukrabitve s strani določene industrije – v tem primeru industrije imetnikov pravic na eni in posrednikov vsebin na drugi strani, pri čemer je širša javnost ostala izključena.
V Evropskem parlamentu je večina slovenskih poslancev glasovala proti direktivi, trije so bili za. Franc Bogovič, ki je direktivo podprl, je za radijsko oddajo povedal, da je potrebno evropski digitalni prostor zaščiti pred prevlado ameriških korporacij. Igor Šoltes, ki je glasoval proti, ker direktiva ni dodelana, je izpostavil problematiko spremembe interneta v prostor cenzure, česar si seveda noben ne želi.
Na oddaji je bil predvajan tudi pogovor z dr. Majo Bogataj Jančič, ki je v postopku sprejemanja direktive svetovala Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport. Predstavila je izjeme, ki so pomembne z vidika izobraževanja, in sicer izjema za tekstovno in podatkovno rudarjenje ter izjema za izobraževanje. Prva postavlja pravila igre, kako se bo v EU ustvarjala umetna inteligenca. Izjema je dobrodošla in dobra novost za raziskovalce, ne vzpostavlja pa enake pravne varnosti za gospodarske subjekte, zato bodo ti najverjetneje iskali pravnovarnejša okolja za poslovanje izven EU. Druga, izjema za izobraževanje, je izobraževalni sektor že dalj časa težko pričakoval, vendar za države članice ni obvezna, zato je bistveno okrnjen cilj poenotenja avtorskega prava na tem področju. Problem je tudi, da je izjema zelo ozka in se nanaša samo na izobraževalne institucije, in ne upošteva, da se izobraževanje dogaja tudi v knjižnicah, galerijah in muzejih. Za izobraževalni sistem je v Republiki Sloveniji je pomembno, da ne bo plačljiva.
Za poslušanje celotne oddaje kliknite tukaj.
Francoska vlada ima nov načrt za Evropo, s katerim bi se EU lahko pomerila z ameriškimi tehnološkimi velikani: t.i. “digital commons“.
The International Association of Library Associations and Institutions (IFLA), PAC Centre for digital preservation pri Nacionalni knjižnici Poljske, organizira serijo desetih spletnih seminarjev na temo digitalizacije.
Communia, nevladna strokovna organizacija, ki se zavzema za širjenje javne domene in dostop ter ponovno uporabo kulture in znanja, je izdala dvajset novih priporočil za javno domeno v naslednjem desetletju.
DSM Direktiva je začela veljati junija 2019, rok za implementacijo pa je potekel 7. junija 2021. Komisija je 23. junija 2021 začela postopek za ugotavljanje kršitev in Sloveniji ter kar 22 drugim državam članicam, ki je niso obvestile o popolnem prenosu direktive, poslala uradne opomine. Slovenija sedaj ostaja v družbi še 13 držav članic, zoper katere Komisija postopek ugotavljanja kršitev nadaljuje. Tako je 19. 5. 2022 Komisija Belgiji, Bolgariji, Cipru, Danski, Grčiji, Franciji, Latviji, Poljski, Portugalski, Sloveniji, Slovaški, Finski in Švedski posredovala obrazloženo mnenje.