O direktivi na radijski oddaji Radia Maribor
Svoji stališči glede Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu sta soočila Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja – SAZOR in Domen Savič z inštituta Državljan D. Za oddajo je glede izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje in glede izjeme za izobraževanje izjavo podala tudi dr. Maja Bogataj Jančič, IPI.
Novak, ki je med najglasnejšimi zagovorniki direktive v Sloveniji, je povedal, da gre za prvi poskus odpiranja in harmoniziranja avtorskega prava po 18 letih, ki skuša ohraniti ravnovesje med varovanjem avtorskih del in odprtim dostopom družbe do znanja. Poskus sicer ni optimalen, prinesel pa naj bi načelno izboljšanje. Savič, ki je do direktive kritičen, je rekel, da je reguliranje avtorske pravice na internetu, kot vsak prvi poskus urejanja določenega problema, trčil ob klasično čer ukrabitve s strani določene industrije – v tem primeru industrije imetnikov pravic na eni in posrednikov vsebin na drugi strani, pri čemer je širša javnost ostala izključena.
V Evropskem parlamentu je večina slovenskih poslancev glasovala proti direktivi, trije so bili za. Franc Bogovič, ki je direktivo podprl, je za radijsko oddajo povedal, da je potrebno evropski digitalni prostor zaščiti pred prevlado ameriških korporacij. Igor Šoltes, ki je glasoval proti, ker direktiva ni dodelana, je izpostavil problematiko spremembe interneta v prostor cenzure, česar si seveda noben ne želi.
Na oddaji je bil predvajan tudi pogovor z dr. Majo Bogataj Jančič, ki je v postopku sprejemanja direktive svetovala Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport. Predstavila je izjeme, ki so pomembne z vidika izobraževanja, in sicer izjema za tekstovno in podatkovno rudarjenje ter izjema za izobraževanje. Prva postavlja pravila igre, kako se bo v EU ustvarjala umetna inteligenca. Izjema je dobrodošla in dobra novost za raziskovalce, ne vzpostavlja pa enake pravne varnosti za gospodarske subjekte, zato bodo ti najverjetneje iskali pravnovarnejša okolja za poslovanje izven EU. Druga, izjema za izobraževanje, je izobraževalni sektor že dalj časa težko pričakoval, vendar za države članice ni obvezna, zato je bistveno okrnjen cilj poenotenja avtorskega prava na tem področju. Problem je tudi, da je izjema zelo ozka in se nanaša samo na izobraževalne institucije, in ne upošteva, da se izobraževanje dogaja tudi v knjižnicah, galerijah in muzejih. Za izobraževalni sistem je v Republiki Sloveniji je pomembno, da ne bo plačljiva.
Za poslušanje celotne oddaje kliknite tukaj.
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema, so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.
23. aprila, na dan, ko sta prenehala ustvarjati velika književnika Cervantes in Shakespeare, praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Včeraj je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala predstavitev Analize stanja na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki ga je organiziral Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) v sodelovanju z Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Dogodka so se udeležili tudi dr. Maja Bogataj Jančič, Saša Krajnc in Tilen Zonta iz IPI-ja.
Za razvoj inovativnih produktov in storitev na evropskem enotnem digitalnem trgu je pomemben tudi Predlog direktive o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja, ki ga je v prahu, ki se je dvigoval okrog avtorskopravne direktive, Evropski parlament z veliko večino potrdil brez večje pozornosti.