O plagiiranju
Ni vsako plagiiranje poseg v avtorske pravice, kot tudi vsak poseg v avtorske pravice ni plagiiranje.
Plagiiranje je neetično in nemoralno dejanje osebe, ki si prilasti delo drugega in ga potem lažno predstavlja kot svojega. S tem prevara skupnost, na primer akademsko skupnost, svoje kolege, svoje občinstvo. Pri kršitvi avtorskih pravic pa gre za uporabo avtorskega dela brez dovoljenja imetnika avtorskih pravic v nasprotju z zakonom in je naperjeno proti imetniku avtorskih pravic.
Ni zakona, ki bi urejal definicijo plagiata, prepoved plagiiranja in sankcije za plagiatorje (kot so izguba integritete, odvzem titule, izguba funkcije, izobčenje), pač pa to urejajo etični kodeksi, ki jih sprejme skupnost.
Pravilno je, da zavržno dejanje gospoda Borisa Kobala odmeva in da doživlja številne obsodbe. Želim si, da bi se posledično kot družba sistemsko bolj aktivno lotili identifikacije in sankcioniranja neetičnih ravnanj zlasti v akademskem svetu. Da bi univerze v Sloveniji sprejele še bolj izpopolnjene etične kodekse, postopke in sankcije za ta dejanja in o tej problematiki izobraževale vse deležnike.
Govorim o škodi, ki nastaja v družbi, v kateri je nekdo kul, ker se znajde, tako da mu seminarsko ali diplomsko nalogo napiše nekdo tretji za plačilo. Zakonske kazni na papirju tega ne bodo rešile, ampak ozaveščanje, znanje in pravilno ravnanje. Predvsem pa ničelna toleranca.
Ali bi sodišče v primeru Borisa Kobala lahko odločilo, da gre za poseg v avtorske pravice oziroma za nedovoljeno predelavo, ne vem, ker nisem analizirala tekstov. Očitno je, da so tako prepričani v gledališču, kjer so se takoj lotili razčiščevanja avtorskih pravic. Gotovo pa je, da je svoje poslušalce in gledalce gospod Kobal prevaral, saj jim je lagal, da je delo njegovo. Zato je upravičeno deležen moralnih sankcij, katerih zlepa ne bo opral z obraza.
dr. Maja Bogataj Jančič za Delo
Sicer je Maja Bogataj Jančič v zvezi z afero Kobal na različnih oddajah podala naslednje izjave:
– Odmevi, RTV,
– Dnevnik, RTV,
Internet Archive je neprofitna organizacija, ki vzdržuje arhiv Open Library, indeks digitalnih knjižnic, in si prizadeva za ohranjanje znanja. Ker so številna dela v Internet Archive varovana z avtorskimi pravicami, arhiv uporablja sistem nadzorovane digitalne izposoje (controlled digital lending), ki temelji na upravljanju digitalnih pravic (digital rights management) za preprečevanje nepooblaščenega prenosa ali kopiranja knjig, ki so varovane z avtorskimi pravicami. Marca 2020 je Internet Archive zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo COVID-19 vzpostavil zasilno nacionalno knjižnico (National Emergency Library), s čimer je odpravil čakalne sezname, ki se uporabljajo v Open Library in razširil dostop do knjig za vse bralce. Zasilna nacionalna knjižnica je junija 2020 naletela na tožbo štirih knjižnih založnikov in bila dokončno zaprta.
Na 43. zasedanju Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (v nadaljevanju Stalni odbor) je bil vendarle narejen bistven napredek glede tem, za katere se zavzema tudi koalicija A2K (Access to Knowledge Coalition), katere član je tudi IPI. Letošnje zasedanje je bilo najbolj produktivno zasedanje Stalnega odbora glede vprašanj izjem in omejitev. James Love (Knowledge Ecology International), dolgoletni opazovalec pri WIPO, je izid in vpliv skupnosti javnega interesa opisal kot najmočnejši vse od sklenitve Marakeške pogodbe, ki je prinesla globalne izjeme od avtorskih pravic v korist slepih in slabovidnih, dalje.
Danes, 17. marca 2023, se v zlati predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani odvija simpozij na temo prava v informacijski družbi. Dr. Maja Bogataj Jančič bo na simpoziju predstavila avtorskopravne vidike umetne inteligence.
Tretji dan 43. zasedanja Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights, SCCR43) je namenjen temi avtorskopravnih izjem in omejitev, še posebej v povezavi s pravico do raziskovanja.