Plagiiranje je neetično in nemoralno dejanje osebe, ki si prilasti delo drugega in ga potem lažno predstavlja kot svojega. S tem prevara skupnost, na primer akademsko skupnost, svoje kolege, svoje občinstvo. Pri kršitvi avtorskih pravic pa gre za uporabo avtorskega dela brez dovoljenja imetnika avtorskih pravic v nasprotju z zakonom in je naperjeno proti imetniku avtorskih pravic.

Ni zakona, ki bi urejal definicijo plagiata, prepoved plagiiranja in sankcije za plagiatorje (kot so izguba integritete, odvzem titule, izguba funkcije, izobčenje), pač pa to urejajo etični kodeksi, ki jih sprejme skupnost.

Pravilno je, da zavržno dejanje gospoda Borisa Kobala odmeva in da doživlja številne obsodbe. Želim si, da bi se posledično kot družba sistemsko bolj aktivno lotili identifikacije in sankcioniranja neetičnih ravnanj zlasti v akademskem svetu. Da bi univerze v Sloveniji sprejele še bolj izpopolnjene etične kodekse, postopke in sankcije za ta dejanja in o tej problematiki izobraževale vse deležnike.

Govorim o škodi, ki nastaja v družbi, v kateri je nekdo kul, ker se znajde, tako da mu seminarsko ali diplomsko nalogo napiše nekdo tretji za plačilo. Zakonske kazni na papirju tega ne bodo rešile, ampak ozaveščanje, znanje in pravilno ravnanje. Predvsem pa ničelna toleranca.

Ali bi sodišče v primeru Borisa Kobala lahko odločilo, da gre za poseg v avtorske pravice oziroma za nedovoljeno predelavo, ne vem, ker nisem analizirala tekstov. Očitno je, da so tako prepričani v gledališču, kjer so se takoj lotili razčiščevanja avtorskih pravic. Gotovo pa je, da je svoje poslušalce in gledalce gospod Kobal prevaral, saj jim je lagal, da je delo njegovo. Zato je upravičeno deležen moralnih sankcij, katerih zlepa ne bo opral z obraza.

dr. Maja Bogataj Jančič za Delo

Sicer je Maja Bogataj Jančič v zvezi z afero Kobal na različnih oddajah podala naslednje izjave:

– Odmevi, RTV,

– Dnevnik, RTV,

– Argument, Siol.net,

– 24UR zvečer, Pop TV.