Od Messija do Banksyja
Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.
Vprašanje, kako slava in anonimnost prijavitelja lahko vplivata na varstvo znamke, preko analize primerov znamk nogometaša Lionela Messija in uličnega umetnika Banksyja obravnava Timotej Kotnik Jesih v svojem članku “Od Messija do Banksyja: kako slava in anonimnost prijavitelja vplivata na varstvo znamke”, ki je bil 15. 10. 2020 objavljen v reviji Pravna praksa (str. 14-15).
Celoten članek je na voljo tukaj.
Dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., na poletni šoli Open Science v organizaciji Univerze v Mariboru predava na temo “Legal issues in open research”.
Urad Bele hiše za znanost in tehnologijo je posodobil memorandum iz leta 2013, ki brez dodatnih ovir in takoj ob objavi zagotavlja prost dostop javnosti do rezultatov javno financiranih raziskav in do raziskovalnih podatkov – tudi v strojno berljivem formatu. Na Washington College of Law in PIJIPov Project on the right to research and international copyright, kjer sodeluje tudi IPI, so ureditev pozdravili kot dobrodošlo in poudarili, da bi morala biti javna dostopnost znanstvenega dela, financiranega iz javnih virov, univerzalna.
Communia in Gesellschaft für Freiheitsrecht organizirata konferenco Filtered Futures na temo omejitev, ki jih za temeljne pravice predstavljajo t.i. filtri za nalaganje (upload filters), upoštevajoč odločitev Sodišča EU o 17. členu Direktive o avtorskih pravicah. Dogodek bo potekal 19. septembra 2022 v Robert-Bosch-Stiftung v Berlinu.
Francoska vlada ima nov načrt za Evropo, s katerim bi se EU lahko pomerila z ameriškimi tehnološkimi velikani: t.i. “digital commons“.