Podrobneje o členih 8 do 11 nove DSM Direktive
Communia je objavila Smernice za izvajanje DSM Direktive. Ariadna Matas in Paul Keller sta pripravila del, ki se nanaša na določbe 8 do 11 DSM Direktive, ki urejajo digitalizacijo in dajanje na voljo razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine.
Člen 8 določa, da morajo države članice ustanovam za varstvo kulturne dediščine zagotoviti možnost digitalizacije in dajanja na splet razprodanih del, kakor so ta opredeljena v DSM Direktivi. To naj bo doseženo bodisi preko licenc, ki jih podeljuje reprezentativna organizacija za kolektivno upravljanje pravic, bodisi preko izjem in omejitev avtorskih pravic. Pri tem bodo lahko imetniki pravic na delih, ki bodo digitalizirana ali dana na voljo na splet po tem členu, zahtevali odstranitev takšnih del s spleta.
Člen 9 določa, da morajo biti mehanizmi iz 8. člena dostopni v vseh državah članicah EU. Nadalje mora po 10. členu Urad Evropske unije za intelektualno lastnino – EUIPO vzpostaviti javni enotni spletni portal, kjer bodo na voljo informacije o razprodanih delih v skladu z DSM Direktivo.
Člen 11 določa, da morajo države članice organizirati dialog z deležniki, ki bo pomagal določiti, kaj se šteje za razprodano delo in na kakšen način se bo zagotovilo spoštovanje dolžnosti iz 8. člena DSM Direktive.
Za podrobnejšo analizo preberite del o členih 8 do 11, ki sta ga pripravila Europeana in Communia.
Včeraj je na University College of London (UCL) potekal seminar na temo doktrine funkcionalnosti v pravu znamk. Strokovnjaki iz različnih sektorjev in jurisdikcij so iz različnih zornih kotov osvetlili enega izmed najbolj razpravljanih absolutnih razlogov za zarvnitev registracije znamke, ki preprečuje, da se kot znamka registriral znak, sestavljen izključno iz (i) oblike ali druge značilnosti, ki izhaja iz same narave blaga; (ii) oblike ali druge značilnosti blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka; ali (iii) oblike ali druge značilnosti, ki blagu daje bistveno vrednost (7. člen Uredbe o blagovni znamki oziroma 4. člen Direktive o blagovnih znamkah).
V petek 31.1.2020 ob polnoči se je po več kot treh letih različnih postopkov in dogovarjanj zgodil Brexit. Vseeno se posledice še ne bodo pokazale vsaj do 31. decembra 2020, saj sta Združeno kraljestvo in EU sklenili Dogovor, ki do 31. decembra predvideva prehodno obdobje, med katerim bo v Združenem kraljestvu še naprej veljalo pravo EU.
Kakšne bodo posledice Brexita na področju intelektualne lastnine?
Tik pred božičem je Sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi Tom Kabinet. Sodišče je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Szpunar-ja in odločilo, da se avtorske pravice v primeru prodaje e-knjig ne izčrpajo. Pri tem je sodišče potegnilo ločnico med e-knjigami in računalniškimi programi, glede katerih se doktrina izčrpanja uporabi, zato za vzpostavitev spletne trgovine s software-om “iz druge roke” ni potrebno dovoljenje imetnika pravic.
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.