Poročilo o dogodku “Dan odprtega znanja”
Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 7. maja 2019 v atriju ARC SAZU, organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan, so različni predavatelji delili svoje znanje o različnih aspektih odprtega (širše znanja, ožje pa kulture, znanosti, izobraževanja, strojne in programske opreme, podatkov, itd.).
Dogodek je odprla Maja Cimerman (Danes je nov dan), nekaj uvodnih besed sta povedala tudi Filip Dobranić (Danes je nov dan) in Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino), ki je poudarila, da so takšni dogodki namenjeni spodbujanju vseh, ki delujejo na področju odprtega znanja.
Kot prva govornica je nastopila Emina Djukić (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), ki je predstavila razstavo s paradoksnim naslovom Ustvari delo, ki ni tvoje. Gre za projekt 33 študentov prve in druge stopnje Fotografije na ALUO, katerega namen je po eni strani predstaviti že obstoječa avtorska dela, pa drugi strani pa spodbujati (zakonito) ustvarjanje derivativnih avtorskih del. Vsa dela, ki so jih študentje ustvarili so bila dana na voljo pod Creative Commons (CC) licenco BY-NC-SA.
Jan Gerlach (Senior Public Policy Manager, Wikimedia Foundation) je govoril o javni politiki prostega znanja. Predstavil je različne izzive, s katerimi se srečujejo zakonodajalci in politični odločevalci pri grajenju odprte družbe in na kakšen način fundacija Wikimedia preko svojih različnih projektov, ki imajo tudi delovne skupine oziroma različna poglavja oziroma “podružnice” po celem svetu prispevajo k reševanju teh problemov. Zelo aktivna je tudi slovenska delovna skupina Wikipedije, ki jo je predstavil Jernej Polajnar (Wikipedija Slovenije). Gre za odprto in prosto enciklopedijo, ki deluje že od leta 2002, ko CC licence sploh še niso obstajale, zato je bila prvotno dana na voljo pod GNU licenco, sedaj pa so vsebine na voljo pod CC BY-SA licenco.
Sledil je niz predavanj na temo odprtega izobraževanja. Gašper Hrastelj (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO) je predaval o procesu sprejemanja mednarodnega instrumenta UNESCO Priporočila o prosto dostopnih izobraževalnih virih. Davor Orlič (UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, Institut Jožef Stefan) je govoril o odprtem izobraževanju kot optimalen načinu prenosa globalnega znanja. Domen Savič (Državljan D) je s pedagoškega vidika predstavil projekt medijskega opismenjevanja mladih.
O odprti znanosti oz. popolnem prehodu na odprt sistem, ki je tlakovan z različnimi ovirami, je spregovorila Katarina Krapež (Univerza na Primorskem). Poudarila je, da v Sloveniji veliko objavljamo, vendar da naša znanstveno-raziskovalna dejavnost glede na različne standarde nima velikega vpliva. Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) rešitev vidi v objavljanju v zaprtih revijah, ki naj bi prinašale večji vpliv, Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) si na drugi strani želi odprt dostop. Po mnenju predavateljice bi morali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, NAKVIS in ARRS stopiti skupaj in poenotiti stališča glede tega problema.
Naslednja je bila na vrsti Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino), ki je v sklopu odprte kulture spregovorila o CC licencah in prihodnosti avtorskega prava. Gre za vnaprej pripravljene, proste licence, s katerimi tako lahko se lahko vzpostavi ravnovesje med popolno kontrolo in anarhijo v avtorskem pravu. Ker licence vendarle niso optimalna rešitev, tudi ne morejo biti edina rešitev, ampak je potrebo, da zakonodajalci sprejmejo dobre in uravnotežene rešitve v avtorskem pravu. To se kaže predvsem z uzakonitvijo jasnih in širokih izjem in omejitev avtorske pravice v javnem interesu.
Luka Frelih (Ljudmila) je nato predstavil portal Ministrstva za kulturo Culture.si, ki olajšuje mednarodno sodelovanje na področju kulture. Vuk Ćosić pa je občinstvu predstavil več provokativnih vprašanji v zvezi s tem, kakšen družbeni položaj ima v naši družbi družba.
V nadaljevanju je Rok Caputer (Zavod 404) predstavil različne projekte, ki jih na zavodu izvajajo na področju odprte strojne opreme. V sklopu programa odprte delavnice, denimo, organizirajo različna izobraževanja uporabnikov, na voljo so mentorstva in svetovanja, zavod za nizko uporabnino ponuja tudi koriščenje svojih strojev, orodja in opreme. Lio Novelli in Jurij Podgoršek (Radio Študent, Ljudmila) sta delila svojo izkušnjo z delavnico samogradnje diy mehanske tipkovnice dactyl. Gre za izhodiščni načrt tipkovnice Matta Aderetha, ki je bil dan na voljo pod CC BY-SA licenco.
Na temo odprtega programja sta spregovorila Žiga Kranjec (Ljudmila) in Žiga Vrtačič (Danes je nov dan). Prvi je podal vpogled v nekatere storitve v oblaku, ki predstavljajo alternativo komercialnim ponudnikom kot je Google Docs. Drugi je govoril o spletnih projektih, ki jih je Danes je nov dan izvedel na podlagi različnih odprtokodnih programov. Pri njihovem delu jim je to, da tudi sami uporabljajo odprtokodne rešitve, prihranilo veliko časa, obenem pa lahko tudi drugi njihove programske rešitve dopolnjujejo in nadgrajujejo, zato v prosti programski opremi vidi velike prednosti za posameznike, podjetja in družbo nasploh.
Kot zadnji nastopajoči je na govorniški oder prišel Marko Mrakar, ki je predstavil različne primere uporabe masovnih podatkov (od pametnih ur, ki merijo delovanje srca in hidracijo telesa, do pametnih termometrov, ki natančno zanalizirajo porabo energije, in robotskih sesalnikov, ki naredijo načrt naših stanovanj in postavitve pohištva), kar je na koncu spodbudilo debato o etičnosti kopičenja teh podatkov in njegove uporabe.
Na 43. zasedanju Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (v nadaljevanju Stalni odbor) je bil vendarle narejen bistven napredek glede tem, za katere se zavzema tudi koalicija A2K (Access to Knowledge Coalition), katere član je tudi IPI. Letošnje zasedanje je bilo najbolj produktivno zasedanje Stalnega odbora glede vprašanj izjem in omejitev. James Love (Knowledge Ecology International), dolgoletni opazovalec pri WIPO, je izid in vpliv skupnosti javnega interesa opisal kot najmočnejši vse od sklenitve Marakeške pogodbe, ki je prinesla globalne izjeme od avtorskih pravic v korist slepih in slabovidnih, dalje.
Danes, 17. marca 2023, se v zlati predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani odvija simpozij na temo prava v informacijski družbi. Dr. Maja Bogataj Jančič bo na simpoziju predstavila avtorskopravne vidike umetne inteligence.
Tretji dan 43. zasedanja Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights, SCCR43) je namenjen temi avtorskopravnih izjem in omejitev, še posebej v povezavi s pravico do raziskovanja.
V Ženevi med 13. in 17. marcem 2023 poteka 43. zasedanje Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights, SCCR43). Inštitut za intelektualno lastnino ima od leta 2022 status stalnega opazovalca pri WIPO in je tudi član Access to Knowledge Coalition (A2K koalicija).