Potrebujemo minimalne standarde izjem za izobraževanje in raziskovanje
“O minimalnih pravilih dostopa in uporabe avtorskih pravic bi morala odločati javnost, saj je to v javnem interesu. Če avtorsko pravo izobraževalnim in raziskovalnim skupnostim, institucijam za kulturno dediščino ter osebam z različnimi oblikami invalidnosti ne zagotavlja enake stopnje varstva, kot jo imajo imetniki pravic, in če uporabo avtorskih del urejajo zasebni dogovori, razmerje moči ostaja neuravnoteženo […]. Da bi se v vsaki državi članici zagotovil uniformni minimalni nabor pravil, ki bi imela čezmejni učinek, potrebujemo mednarodno pogodbo.”
To izjavo je podala Teresa Nobre, predstavnica Communie, ki je stalni opazovalec Stalnega Odbora za avtorske in sorodne pravice (SCCR), ki te dni poteka na sedežu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi.
Takšno mednarodno pogodbo TERA (Treaty on Copyright Exceptions and Limitations on Education and Research Activities) je oblikovalo več kot 15 organizacij civilne družbe, med njimi tudi IPI, in jo sprejelo 25. septembra 2018 na svetovnem kongresu “IP and the Public Interest”, ki je potekalo na American University Washington College of Law. Gre za mednarodni instrument, ki bi zagotovil minimalne standarde izjem za izobraževalne in raziskovalne namene, hkrati pa bi imele države precej manevrskega prostora za implementacijo obveznosti.
V sredo, 9. 9. 2020, je Splošno sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi “Teran” (Zadeva T-626/17), ki jo je Slovenija sprožila že leta 2017 in zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri.
Po treh uspešno organiziranih virtualnih “salonih”, se je Communia povezala s projektom #NoWorries in bo v četrtek, 17. 9. 2020 organizirala četrti COMMUNIA Salon na temo “Which digital policies work for cultural heritage in 2020s?”. Vabljeni k udeležbi!
V združeni zadevi YouTube/Cyando (C-682/18 in C-683/18) je glasbeni producent Frank Peterson pred nemškim sodiščem tožil YouTube, ker so uporabniki na platformo naložili skladbe in posnetke, na katerih je imel tožnik določene pravice. Nemško zvezno vrhovno sodišče je na Sodišče EU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov.
Konec julija je Evropska komisija objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (o tem smo na IPI že poročali). V njem je Evropska komisija predstavila svoje razumevanje člena 17 in predlagala določene smernice za njegovo implementacijo, predvsem pa poudarila pomen varstva pravic uporabnikov že ob samem nalaganju vsebin na spletne platforme.