Potrebujemo minimalne standarde izjem za izobraževanje in raziskovanje
“O minimalnih pravilih dostopa in uporabe avtorskih pravic bi morala odločati javnost, saj je to v javnem interesu. Če avtorsko pravo izobraževalnim in raziskovalnim skupnostim, institucijam za kulturno dediščino ter osebam z različnimi oblikami invalidnosti ne zagotavlja enake stopnje varstva, kot jo imajo imetniki pravic, in če uporabo avtorskih del urejajo zasebni dogovori, razmerje moči ostaja neuravnoteženo […]. Da bi se v vsaki državi članici zagotovil uniformni minimalni nabor pravil, ki bi imela čezmejni učinek, potrebujemo mednarodno pogodbo.”
To izjavo je podala Teresa Nobre, predstavnica Communie, ki je stalni opazovalec Stalnega Odbora za avtorske in sorodne pravice (SCCR), ki te dni poteka na sedežu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi.
Takšno mednarodno pogodbo TERA (Treaty on Copyright Exceptions and Limitations on Education and Research Activities) je oblikovalo več kot 15 organizacij civilne družbe, med njimi tudi IPI, in jo sprejelo 25. septembra 2018 na svetovnem kongresu “IP and the Public Interest”, ki je potekalo na American University Washington College of Law. Gre za mednarodni instrument, ki bi zagotovil minimalne standarde izjem za izobraževalne in raziskovalne namene, hkrati pa bi imele države precej manevrskega prostora za implementacijo obveznosti.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).