Preštevilčenje členov ni dovolj! Evropa zasluži boljšo reformo avtorskega prava.
Če bo Evropski parlament prihodnji teden sprejel Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, še zlasti pa njen 13. člen (ki je medtem in tik pred glasovanjem postal 17. člen), bo internet kot prostor za komunikacijo, kjer lahko vsakdo svobodno komunicira z vsakim, bistveno spremenjen.
Problematična določba namreč platformam, kamor uporabniki nalagajo določene vsebine, nalaga obveznost sklepanja licenčnih pogodb za praktično vsa možna avtorskopravno zaščitena dela. V nasprotnem primeru bodo platforme odgovarjale za naloženo vsebino, ki krši avtorske pravice. Da bi se izognile relativno visoki stopnji pravnega tveganja, bodo platforme v dvomu raje preprečile naložitev vsebine (z uporabo filtrov, ki trenutno še niso na taki stopnji, da bi zaznali, kdaj gre v resnici za kršitev in kdaj za zakonito uporabo) in se s tem rešile odgovornosti.
Da bi bolje razumeli, kakšne posledice za sabo prinaša 13. člen, si oglejte tale video ali si preberite prispevek in shemo, ki ga je pripravila Communia.
Včeraj so se civilni iniciativi, ki se bori proti cenzuri, organizacijam na področju znanosti, gospodarstva, knjižnic, izobraževanja, idr., ki opozarjajo na okrnitev svobode izražanja, odprtega izobraževanja in raziskovanja, ter imetnikom pravic v avdio-vizualnem in športnem sektorju, zabavni industriji in glasbeni industriji, ki na drugi strani menijo, da jim direktiva nalaga prevelike obveznosti, pridružilo še 130 evropskih gospodarskih družb, ki v odprtem pismu izpostavljajo negativne implikacije 11. (zdaj 15. člen) in 13. člena (zdaj 17. člena) na evropsko gospodarstvo. Preštevilčenje členov ni dovolj, Evropa potrebuje boljše zakonodajne rešitve!
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. Julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).
5. julija 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v radijski oddaji Studio ob 17h spregovorila na temo postavljanja jasnih okvirjev delovanja umetni inteligenci.