Preštevilčenje členov ni dovolj! Evropa zasluži boljšo reformo avtorskega prava.
Če bo Evropski parlament prihodnji teden sprejel Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, še zlasti pa njen 13. člen (ki je medtem in tik pred glasovanjem postal 17. člen), bo internet kot prostor za komunikacijo, kjer lahko vsakdo svobodno komunicira z vsakim, bistveno spremenjen.
Problematična določba namreč platformam, kamor uporabniki nalagajo določene vsebine, nalaga obveznost sklepanja licenčnih pogodb za praktično vsa možna avtorskopravno zaščitena dela. V nasprotnem primeru bodo platforme odgovarjale za naloženo vsebino, ki krši avtorske pravice. Da bi se izognile relativno visoki stopnji pravnega tveganja, bodo platforme v dvomu raje preprečile naložitev vsebine (z uporabo filtrov, ki trenutno še niso na taki stopnji, da bi zaznali, kdaj gre v resnici za kršitev in kdaj za zakonito uporabo) in se s tem rešile odgovornosti.
Da bi bolje razumeli, kakšne posledice za sabo prinaša 13. člen, si oglejte tale video ali si preberite prispevek in shemo, ki ga je pripravila Communia.
Včeraj so se civilni iniciativi, ki se bori proti cenzuri, organizacijam na področju znanosti, gospodarstva, knjižnic, izobraževanja, idr., ki opozarjajo na okrnitev svobode izražanja, odprtega izobraževanja in raziskovanja, ter imetnikom pravic v avdio-vizualnem in športnem sektorju, zabavni industriji in glasbeni industriji, ki na drugi strani menijo, da jim direktiva nalaga prevelike obveznosti, pridružilo še 130 evropskih gospodarskih družb, ki v odprtem pismu izpostavljajo negativne implikacije 11. (zdaj 15. člen) in 13. člena (zdaj 17. člena) na evropsko gospodarstvo. Preštevilčenje členov ni dovolj, Evropa potrebuje boljše zakonodajne rešitve!
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.