Sestanek skupine za avtorske pravice CENL v Londonu
V britanski nacionalni knjižnici (The British Library) je včeraj potekal sestanek skupine za avtorske pravice pri CENL (Conference of European National Libraries). CENL je mreža 48 nacionalnih knjižnic iz 45 evropskih držav. V skupini zelo intenzivno sodeluje tudi Nacionalna univerzitetna knjižnica (NUK), ki jo že vsa leta v tej skupini zastopa dr. Maja Bogataj Jančič v imenu NUK-a.
Na tem sestanku je posebna tema problematika implementacije Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kjer dr. Maja Bogataj Jančič posebej predstavlja problematiko izjeme za izobraževanje, ki je urejena v 5. členu direktive. Ta izjema bo omogočila prosto uporabo avtorskih del v digitalni obliki za namen ilustracije pri poučevanju. Poleg tega so za nacionalne knjižnice ključnega pomena zlasti določbe o besedilnem in podatkovnem rudarjenju (3. in 4. člen) in izjema varstva kulturne dediščine (6. in 8.-12. člen), katerih koristniki bodo lahko ustanove za varstvo kulturne dediščine, kamor spadajo tudi knjižnice. Izjema besedilnega in podatkovnega rudarjenja bo zagotovila pravno podlago za rudarjenje po velikih količinah besedil, drugih vsebinah in po podatkovnih virih, ki so lahko koristni za študije in raziskave. Zaradi izjeme varstva kulturne dediščine pa bodo lahko knjižnice prek procesov digitalizacije avtorska dela dale na voljo na spletu in s tem širši javnosti omogočile dostop do del, ki so sicer zaprta v njihovih arhivih.
Evropska komisija končno objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dokument povzema glavne pomisleke deležnikov in predstavlja izhodiščne vidike Evropske komisije ter je namenjen pripravi končnih smernic Evropske komisije glede implementacije 17. člena.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) s sedežem v Sloveniji med 27. in 29. julijem 2020 organizira spletno razpravo o osnutku UNESCO-vih Priporočil za etično umetno inteligenco. V razpravi bo v vlogi strokovnjaka iz Slovenije sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.
Med 7. in 9. julijem potekalo drugo srečanje Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, ki ga je organizirala Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Prvo srečanje je potekalo septembra lani. Na njegovi podlagi je nato WIPO sprejel Osnutek dokumenta o vprašanjih glede vpliva umetne inteligence na pravo intelektualne lastnine, na katerega je zainteresirana javnost podala komentarje. Maja letos je tako bil izdan Revidiran dokument, ki je bil podlaga tokratnega srečanja. Zaradi trenutnih razmer je srečanje potekalo prek spleta.