Sodišče EU razsodilo, da trg “rabljenih” e-knjig ni v skladu s pravom EU
Tik pred božičem je Sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi Tom Kabinet. Sodišče je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Szpunar-ja in odločilo, da se avtorske pravice v primeru prodaje e-knjig ne izčrpajo. Pri tem je sodišče potegnilo ločnico med e-knjigami in računalniškimi programi, glede katerih se doktrina izčrpanja uporabi, zato za vzpostavitev spletne trgovine s software-om “iz druge roke” ni potrebno dovoljenje imetnika pravic.
V pravu EU je vzpostavljena t. i. doktrina izčrpanja, v skladu s katero se pravica do distribucije izčrpa s prvo prodajo blaga, na katerem so pravice materializirane (npr. CD ali knjiga). Sodišče EU je v zadevi UsedSoft odločilo, da se doktrina uporabi v primeru spletne prodaje “rabljenih” računalniških programov, pod pogojem, da prodajalec svojo kopijo programa po prenosu na kupca izbriše.
Podobna zadeva, le da je šlo tokrat za prodajo “rabljenih” e-knjig, se je pojavila pred nizozemskim sodiščem, ki glede uporabe doktrine izčrpanja v tem primeru ni bilo prepričano, zato je na Sodišče EU naslovilo vprašanje za predhodno odločanje. Sodišče EU je vprašanje preoblikovalo in se vprašalo, ali gre pri omogočanju trajnega prenosa e-knjig za distribucijo (glede katere lahko pride do izčrpanja) ali morda za priobčitev del javnosti (glede katere izčrpanje ni možno) v skladu z InfoSoc direktivo.
Pri presojanju kriterijev, ali gre za priobčitev javnosti, je Sodišče reklo, da je dajanje del na voljo prek spletne strani akt priobčitve, četudi do dejanskega prenosa na koncu ne pride. Ker ima dostop do dela potencialno vsakdo, ki postane član spletnega “bralnega krožka”, je tudi kriterij javnosti izpolnjen. Poleg tega gre za priobčitev javnosti, ki je imetnik pravic ni imel v mislih, ko je delo dal na voljo, saj večina licenčnih pogodb vsebuje klavzulo, ki določa, da lahko e-knjigo bere izključno licencojemalec na svojih napravah. Sodišče EU je zaključilo, da gre za akt priobčitve javnosti, glede katerega se doktrina izčrpanja ne uporabi.
Sodišče se tako sploh ni opredelilo do tega, ali predstavlja praksa morda distribucijo (kar je bilo pravzaprav vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče), je pa dalo vedeti, da tudi v tem primeru ne bi prišlo do izčrpanja. Medtem, ko Direktiva o računalniških programih ne razlikuje med materialnimi in nematerialnimi kopijami (denimo med programi na CD in DVD nosilcih ter programi, ki jih uporabniki prenesejo neposredno iz interneta), InfoSoc direktiva izčrpanje predvideva izključno za pravice na materialnem nosilcu (torej za fizične knjige, ne pa tudi e-knjige). Sodba predstavlja hud udarec ne samo za ponudnike e-knjig “iz druge roke” pač pa najverjetneje tudi za ponudnike vseh takšnih vsebin, ki jih InfoSoc direktiva pokriva (na primer zvočne knjige, filmi in glasba).
V potrošniško naravnanem svetu in ob sunkovitem razmahu družbenih omrežij postaja za podjetja vedno pomembneje, da svoje produkte približajo strankam. Eden izmed najučinkovitejših načinov za to je že nekaj časa komercialno izkoriščanje javne podobe znanih oseb, predvsem športnikov. Uporaba javne podobe športnikov brez ustrezne pravne podlage pa lahko prinese tudi težave, na kar so nedavno opozorili nekateri nogometaši, na čelu s kontroverznim Zlatanom Ibrahimovićem.
V četrtek 4. februarja 2021 bo ARNES organiziral spletni dogodek z naslovom “Izobraževanje na daljavo in avtorske pravice”, na katerem bo predavala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. Vabljeni!
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, kar za Slovenijo pomeni predvsem obveznosti vodenja dela Sveta EU, usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V ta namen je junija 2020, skupaj z Nemčijo in Portugalsko, sprejela program predsedovanja Svetu EU. Slovenija se torej na predsedovanje Svetu EU že nekaj časa aktivno pripravlja, toda kaj, če sploh kaj, bo to pomenilo za avtorskopravno ureditev izobraževanja?
Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan sta ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons v sredo, 20. januarja 2021 uspešno organizirala dogodek Dan odprtega znanja 2021, na katerem smo se pogovarjali o novi Direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, izjemah in omejitvah za izobraževanje, raziskovalne knjižnice in podatkovno analitiko, ter posebej o kontroverznem 17. členu, ki ureja novo obveznost za spletne platforme.