Ob vstopu v EU je Slovenija Evropski komisiji posredovala seznam kakovostnih vin, ki so priznane v skladu z nacionalnimi predpisi, med katerimi je bila tudi označba “Kras, teran”. 17. februarja 2006 je bila tako v bazo geografskih označb porekla, zaščitenih na ravni EU vpisana tudi slovenska zaščitena označba porekla “Teran”. Pojem “teran” naj bi se v hrvaški Istri že stoletja uporabljal za označevanje sorte vinske trte. S trenutkom, ko je teran postal zaščitena označba porekla na ravni EU, do uporabe katere so upravičeni zgolj slovenski vinarji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, hrvaški pridelovalci svojih vin niso več smeli označevati in prodajati v EU pod tem pojmom.

Kljub prepovedi se je aprila 2013, tik pred vstopom Hrvaške v EU, na slovenskem trgu znašlo hrvaško vino, ki je bilo označeno s pojmom “teran”. Slovenska vinska inšpekcija je nepravilno označeno vino umaknila iz prometa. Takrat je Evropska komisija tudi potrdila, da je označba “teran” pridržana izključno Sloveniji in da se po vstopu Hrvaške v EU nobeno hrvaško vino ne bo moglo prodajati kot teran. Hrvaška je takoj po incidentu na srečanju ministrov za kmetijstvo v Luksemburgu predlagala skupno čezmejno zaščito terana, vendar je Slovenija vztrajala, da je označba porekla namenjena izključno slovenskemu vinu in predlog zavrnila.

Ob pristopu Hrvaške k EU, 1. julija 2013, je Hrvaška zaprosila, da se njen nacionalni seznam priznanih sort vinske trte z vključeno označbo “teran”, doda na seznam sort vinske trte, ki vsebujejo zaščiteno označbo geografskega porekla. Evropska komisija je sporočila, da se bo ta seznam v skladu s prakso pri prejšnjih pristopih vključil po pristopu, zato je Hrvaška svojo zahtevo umaknila. Evropska komisija je nato sprejela Izvedbeno uredbo, s katero je v seznam sort vinske trte vključila imena, ki se tradicionalno uporabljajo za prodajo vina, proizvedenega na hrvaškem ozemlju. Na tem seznamu ni bilo imena vinske trte “teran”, ker se je pričakovalo, da bo med Slovenijo in Hrvaško prišlo do kompromisne rešitve.

Ker do dogovora vendarle ni prišlo, je Evropska komisija maja 2017 sprejela sporno Delegirano uredbo št. 2017/1353, s katero je bila spremenjena Uredba št. 607/2009, tako da je bila na seznam vinskih sort v korist Hrvaške dodano ime sorte “Teran”. Izjema označevanja imena sorte, ki je homonim oziroma enakozvočnica slovenske zaščitene označbe porekla, je bila dovoljena samo za označbo porekla “Hrvatska Istra” zaščiteno na ravni EU po pristopu Hrvaške. Dodaten pogoj, ki ga je Delegirana uredba postavila je, da morata biti napisa “Hrvatska Istra” in “teran” v istem vidnem polju ter da je ime sorte “teran” napisano z manjšimi črkami od hrvaške označbe porekla.

Slovenija je tako 15. septembra 2017, na Splošno sodišče EU vložila tožbo proti Evropski komisiji, s katero je predlagala, da se Delegirana uredba razglasi za nično, kar je podprla z osmimi pritožbenimi razlogi, v katerih se je med drugim sklicevala na retroaktivno uporabo drugega pododstavka člena 100(3) Uredbe št. 1308/2013, ki je pravna podlaga izpodbijane uredbe, ter na kršitev načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.

Skoraj natanko 3 leta po vložitvi tožbe je Splošno sodišče EU objavilo svojo odločitev, v kateri je ugotovilo, da je Komisija drugi pododstavek člena 100(3) Uredbe št. 1308/2013 sicer uporabila retroaktivno, vendar pri tem ni prišlo do kršitev, saj je Komisija ravnala v skladu s sistematiko in besedilom zadevnih določb, ker izpodbijane uredbe ni mogla sprejeti pred datumom pristopa Hrvaške k EU. Dodatno je Splošno sodišče EU ugotovilo, da se je s sporno uredbo zasledoval in uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi česar ji je potrebno priznati retroaktivni učinek. Nazadnje je Splošno sodišče še presodilo, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi retroaktivne uporabe izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin. Zaradi vseh navedenih razlogov je tožbo Slovenije zavrnilo in vsaki stranki naložilo, da nosita svoje stroške.

Medtem so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že sporočili, da Slovenija s sodbo ni zadovoljna in da že preučuje možnosti vložitve pritožbe pred Sodiščem EU, za kar ima še dobra dva meseca časa.

Besedilo sodbe je na voljo tukaj, povzetek sodbe pa lahko najdete tukaj.