Študija o pravicah organizatorjev športnih prireditev
Evropska komisija ja na svojem portalu dne 24. aprila 2014 objavila končno poročilo in povzetek Študije o pravicah organizatorjev športnih prireditev, pri kateri je kot poročevalec za Slovenijo sodeloval tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Študija je bila izdelana v okviru konzorcija, ki sta ga sestavljala Inštitut ASSER in Inštitut za informacijsko pravo – IViR.
Glavni cilji študije so bili:
– na podlagi podatkov 28 držav EU določiti pravni okvir izvora in imetništva pravic na športnih dogodkih (t.i. pravice organizatorjev športnih prireditev);
– analiza pravne narave in obsega pravic organizatorjev športnih prireditev ter prakse licenciranja na področju medijev z upoštevanjem obstoječih evropskih predpisov;
– analiza možnosti prenosa prakse licenciranja s področja medijev na področje športnih stav in igralniških dejavnosti;
– priprava priporočil glede morebitnih usklajenih akcij EU v povezavi z zgoraj omenjenimi področji analize.
Glavne ugotovitve študije so bile, da so v večini držav EU pravice organizatorjev športnih prireditev del stvarnega (lastninska razmerja) in obligacijskega (pogodbenega) prava. Študija v tem primeru ni ugotovila potrebe po harmonizaciji omenjenih področij. Avtorskopravna zakonodaja, ki opredeljuje avtorske in avtorski sorodne pravice, ki se nanašajo tudi na varstvo avdiovizualnih del in varstvo RTV organizacij v primeru radiodifuznega oddajanja športnih dogodkov, je skoraj v celoti harmonizirana. Študija je ugotovila tudi, da so v primeru športa zahteve organizatorjev športnih dogodkov po učinkovitem varstvu njihovih pravic bolj upravičene od primerljivih zahtev ostale medijske (filmske, glasbene, itd.) industrije, saj imajo športni dogodki pogosto kratkotrajno medijsko vrednost, ki se izčrpa že s prenosom športnih dogodkov v živo. V zvezi s športnimi stavami in igrami na srečo študija priporoča, da se ustanovi transparenten in centralno voden distribucijski sistem zbiranja dohodkov od (komercialnih) stav in ostalih športnih iger na srečo. Tako imenovana pravica soglašati s stavami (right to consent to bets) pa se predlaga kot eden od možnih mehanizmov za zaščito integritete športa pred prirejanjem izidov tekem, ki so posledica športnih stav.
“Zasebnost posameznikov pomeni omejitev vladne ali korporativne moči: več ko nekdo o tebi ve, večjo moč ima nad tabo, zato je ni vedno vredno prodati za počen groš navideznega ali resničnega udobja”, je v intervjuju za revijo Finance Manager opozorila dr. Maja Bogataj Jančič.
Marca letos je več kot 250 organizacij z vsega sveta, med njimi tudi IPI, pozvalo vse člane Svetovne trgovinske organizacije STO, naj opustijo izvajanja nekaterih določb Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), vključno z določbami o avtorskih pravicah, da bi učinkoviteje preprečevali, zajezili in zdravili COVID-19. Pozivi k opustitvi izvajanja določenih določb TRIPS zaradi COVID-19 so bili uspešni. ZDA so prve storile pomemben korak. Kdaj bo pravilno ravnala EU?
Danes praznujemo svetovni dan intelektualne lastnine. Inštitut za intelektualno lastnino (IPI) ga praznuje z objavo zbirke vprašanj odgovorov, ki smo jih glede avtorskih pravic v izobraževanju prejeli od učiteljev, za katere smo izvedli projekt “Avtorske pravice v izobraževanju”.
23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.