Študija o pravicah organizatorjev športnih prireditev
Evropska komisija ja na svojem portalu dne 24. aprila 2014 objavila končno poročilo in povzetek Študije o pravicah organizatorjev športnih prireditev, pri kateri je kot poročevalec za Slovenijo sodeloval tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Študija je bila izdelana v okviru konzorcija, ki sta ga sestavljala Inštitut ASSER in Inštitut za informacijsko pravo – IViR.
Glavni cilji študije so bili:
– na podlagi podatkov 28 držav EU določiti pravni okvir izvora in imetništva pravic na športnih dogodkih (t.i. pravice organizatorjev športnih prireditev);
– analiza pravne narave in obsega pravic organizatorjev športnih prireditev ter prakse licenciranja na področju medijev z upoštevanjem obstoječih evropskih predpisov;
– analiza možnosti prenosa prakse licenciranja s področja medijev na področje športnih stav in igralniških dejavnosti;
– priprava priporočil glede morebitnih usklajenih akcij EU v povezavi z zgoraj omenjenimi področji analize.
Glavne ugotovitve študije so bile, da so v večini držav EU pravice organizatorjev športnih prireditev del stvarnega (lastninska razmerja) in obligacijskega (pogodbenega) prava. Študija v tem primeru ni ugotovila potrebe po harmonizaciji omenjenih področij. Avtorskopravna zakonodaja, ki opredeljuje avtorske in avtorski sorodne pravice, ki se nanašajo tudi na varstvo avdiovizualnih del in varstvo RTV organizacij v primeru radiodifuznega oddajanja športnih dogodkov, je skoraj v celoti harmonizirana. Študija je ugotovila tudi, da so v primeru športa zahteve organizatorjev športnih dogodkov po učinkovitem varstvu njihovih pravic bolj upravičene od primerljivih zahtev ostale medijske (filmske, glasbene, itd.) industrije, saj imajo športni dogodki pogosto kratkotrajno medijsko vrednost, ki se izčrpa že s prenosom športnih dogodkov v živo. V zvezi s športnimi stavami in igrami na srečo študija priporoča, da se ustanovi transparenten in centralno voden distribucijski sistem zbiranja dohodkov od (komercialnih) stav in ostalih športnih iger na srečo. Tako imenovana pravica soglašati s stavami (right to consent to bets) pa se predlaga kot eden od možnih mehanizmov za zaščito integritete športa pred prirejanjem izidov tekem, ki so posledica športnih stav.
Kot znamko je mogoče registrirati ne samo besedo ali logotip, ampak tudi na primer znak, ki je sestavljen iz oblike izdelka. Pri tem veljajo določene omejitve, kakšno obliko je mogoče registrirati. Oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka ali oblike, ki daje izdelku bistveno vrednost, denimo, ni mogoče registrirati v EU. Kaj to v praksi pomeni, je Sodišče EU skušalo razjasniti v zadevi Gömböc, v kateri je bila nedavno izdana sodna.
Creative Commons (CC) vsako leto tradicionalno organizira dogodek CC Global Summit, ki združuje strokovnjake z najrazličnejših področij z namenom spodbujanja razprave in organizacije delavnic s področja odprtega dostopa. Letošnji CC Global Summit 2020 bo, zaradi okoliščin, potekal kar preko spleta. Obenem CC poziva k posredovanju predlogov za boljšo organizacijo dogodka, povezanih z vprašanji glede pandemije virusa COVID-19 in svetovnim gibanjem proti rasni nepravičnosti. Vabljeni k pošiljanju predlogov!
Kot smo poročali na začetku prejšnjega meseca, je Communia med 16. in 24. junijem organizirala štiri spletne seminarje (webinarje) o implementaciji določb nove Direktive EU 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Zdaj so posnetki vseh štirih seminarjev dostopni na spletu. Vabljeni k ogledu!
Vabljeni na tretji Salon Communie v letu 2020, ki bo potekal v četrtek, 2. 7. med 15:30 in 17:00 na temo “The German proposal to implement Article 17 – A broken promise or a way forward?”.