Študija o pravicah organizatorjev športnih prireditev
Evropska komisija ja na svojem portalu dne 24. aprila 2014 objavila končno poročilo in povzetek Študije o pravicah organizatorjev športnih prireditev, pri kateri je kot poročevalec za Slovenijo sodeloval tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Študija je bila izdelana v okviru konzorcija, ki sta ga sestavljala Inštitut ASSER in Inštitut za informacijsko pravo – IViR.
Glavni cilji študije so bili:
– na podlagi podatkov 28 držav EU določiti pravni okvir izvora in imetništva pravic na športnih dogodkih (t.i. pravice organizatorjev športnih prireditev);
– analiza pravne narave in obsega pravic organizatorjev športnih prireditev ter prakse licenciranja na področju medijev z upoštevanjem obstoječih evropskih predpisov;
– analiza možnosti prenosa prakse licenciranja s področja medijev na področje športnih stav in igralniških dejavnosti;
– priprava priporočil glede morebitnih usklajenih akcij EU v povezavi z zgoraj omenjenimi področji analize.
Glavne ugotovitve študije so bile, da so v večini držav EU pravice organizatorjev športnih prireditev del stvarnega (lastninska razmerja) in obligacijskega (pogodbenega) prava. Študija v tem primeru ni ugotovila potrebe po harmonizaciji omenjenih področij. Avtorskopravna zakonodaja, ki opredeljuje avtorske in avtorski sorodne pravice, ki se nanašajo tudi na varstvo avdiovizualnih del in varstvo RTV organizacij v primeru radiodifuznega oddajanja športnih dogodkov, je skoraj v celoti harmonizirana. Študija je ugotovila tudi, da so v primeru športa zahteve organizatorjev športnih dogodkov po učinkovitem varstvu njihovih pravic bolj upravičene od primerljivih zahtev ostale medijske (filmske, glasbene, itd.) industrije, saj imajo športni dogodki pogosto kratkotrajno medijsko vrednost, ki se izčrpa že s prenosom športnih dogodkov v živo. V zvezi s športnimi stavami in igrami na srečo študija priporoča, da se ustanovi transparenten in centralno voden distribucijski sistem zbiranja dohodkov od (komercialnih) stav in ostalih športnih iger na srečo. Tako imenovana pravica soglašati s stavami (right to consent to bets) pa se predlaga kot eden od možnih mehanizmov za zaščito integritete športa pred prirejanjem izidov tekem, ki so posledica športnih stav.
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema, so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.
23. aprila, na dan, ko sta prenehala ustvarjati velika književnika Cervantes in Shakespeare, praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Včeraj je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala predstavitev Analize stanja na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki ga je organiziral Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) v sodelovanju z Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Dogodka so se udeležili tudi dr. Maja Bogataj Jančič, Saša Krajnc in Tilen Zonta iz IPI-ja.
Za razvoj inovativnih produktov in storitev na evropskem enotnem digitalnem trgu je pomemben tudi Predlog direktive o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja, ki ga je v prahu, ki se je dvigoval okrog avtorskopravne direktive, Evropski parlament z veliko večino potrdil brez večje pozornosti.