Študija o pravicah organizatorjev športnih prireditev
Evropska komisija ja na svojem portalu dne 24. aprila 2014 objavila končno poročilo in povzetek Študije o pravicah organizatorjev športnih prireditev, pri kateri je kot poročevalec za Slovenijo sodeloval tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Študija je bila izdelana v okviru konzorcija, ki sta ga sestavljala Inštitut ASSER in Inštitut za informacijsko pravo – IViR.
Glavni cilji študije so bili:
– na podlagi podatkov 28 držav EU določiti pravni okvir izvora in imetništva pravic na športnih dogodkih (t.i. pravice organizatorjev športnih prireditev);
– analiza pravne narave in obsega pravic organizatorjev športnih prireditev ter prakse licenciranja na področju medijev z upoštevanjem obstoječih evropskih predpisov;
– analiza možnosti prenosa prakse licenciranja s področja medijev na področje športnih stav in igralniških dejavnosti;
– priprava priporočil glede morebitnih usklajenih akcij EU v povezavi z zgoraj omenjenimi področji analize.
Glavne ugotovitve študije so bile, da so v večini držav EU pravice organizatorjev športnih prireditev del stvarnega (lastninska razmerja) in obligacijskega (pogodbenega) prava. Študija v tem primeru ni ugotovila potrebe po harmonizaciji omenjenih področij. Avtorskopravna zakonodaja, ki opredeljuje avtorske in avtorski sorodne pravice, ki se nanašajo tudi na varstvo avdiovizualnih del in varstvo RTV organizacij v primeru radiodifuznega oddajanja športnih dogodkov, je skoraj v celoti harmonizirana. Študija je ugotovila tudi, da so v primeru športa zahteve organizatorjev športnih dogodkov po učinkovitem varstvu njihovih pravic bolj upravičene od primerljivih zahtev ostale medijske (filmske, glasbene, itd.) industrije, saj imajo športni dogodki pogosto kratkotrajno medijsko vrednost, ki se izčrpa že s prenosom športnih dogodkov v živo. V zvezi s športnimi stavami in igrami na srečo študija priporoča, da se ustanovi transparenten in centralno voden distribucijski sistem zbiranja dohodkov od (komercialnih) stav in ostalih športnih iger na srečo. Tako imenovana pravica soglašati s stavami (right to consent to bets) pa se predlaga kot eden od možnih mehanizmov za zaščito integritete športa pred prirejanjem izidov tekem, ki so posledica športnih stav.
Wikimania je največja svetovna konferenca na temo prostega znanja, ki ga organizira fundacija Wikimedia. Letos se je odvijala v Stockholmu med 14. in 18. avgustom pod naslovom “Skupaj močnejši: Wikimedia, odprto znanje in Cilji trajnostnega razvoja”.
V akademskih krogih močno odmeva spor med University of California (UC) in založniškim gigantom Elsevier-jem. UC se je po večmesečnih pogajanjih z založnikom odločila prekniti sodelovanje, ker slednji ni pristal na njene pogoje. UC, kjer se ustvari skoraj 10% znanstvenih člankov v ZDA, si je namreč zavzemala, da bi ta dela brez dodatnih stroškov postala prosto dostopna javnosti, Elsevier pa je za dostopanje do “prosto dostopnih” člankov zahteval dvojno plačilo.
Nizozemska vlada je pred kratkim objavila predlog spremembe avtorsko-pravne zakonodaje (v nizozemščini), s katerim bo implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trg. Javnost lahko do 2. septembra 2019 poda komentarje na predlog. Organiziranje javne razprave sredi poletja kaže na to, da želi nizozemski zakonodajalec direktivo čimprej prenesti v svoj notranji pravni red, brez realne možnosti, da se javnost v debato resno vključi.
Summer Economics Institute (SEI) je poletna šola, ki jo že 8. leto organizirata Ameriška gospodarska zbornica Slovenije (AmCham Slovenia) in Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Na njej je že tradicionalno predavala tudi dr. Maja Bogataj Jančič, ki je udeležencem predstavila različne faze razvoja podjetja in izzive, povezane s pravom intelektualne lastnine, s katerimi se podjetja v praksi srečujejo.