Študija o pravicah organizatorjev športnih prireditev
Evropska komisija ja na svojem portalu dne 24. aprila 2014 objavila končno poročilo in povzetek Študije o pravicah organizatorjev športnih prireditev, pri kateri je kot poročevalec za Slovenijo sodeloval tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Študija je bila izdelana v okviru konzorcija, ki sta ga sestavljala Inštitut ASSER in Inštitut za informacijsko pravo – IViR.
Glavni cilji študije so bili:
– na podlagi podatkov 28 držav EU določiti pravni okvir izvora in imetništva pravic na športnih dogodkih (t.i. pravice organizatorjev športnih prireditev);
– analiza pravne narave in obsega pravic organizatorjev športnih prireditev ter prakse licenciranja na področju medijev z upoštevanjem obstoječih evropskih predpisov;
– analiza možnosti prenosa prakse licenciranja s področja medijev na področje športnih stav in igralniških dejavnosti;
– priprava priporočil glede morebitnih usklajenih akcij EU v povezavi z zgoraj omenjenimi področji analize.
Glavne ugotovitve študije so bile, da so v večini držav EU pravice organizatorjev športnih prireditev del stvarnega (lastninska razmerja) in obligacijskega (pogodbenega) prava. Študija v tem primeru ni ugotovila potrebe po harmonizaciji omenjenih področij. Avtorskopravna zakonodaja, ki opredeljuje avtorske in avtorski sorodne pravice, ki se nanašajo tudi na varstvo avdiovizualnih del in varstvo RTV organizacij v primeru radiodifuznega oddajanja športnih dogodkov, je skoraj v celoti harmonizirana. Študija je ugotovila tudi, da so v primeru športa zahteve organizatorjev športnih dogodkov po učinkovitem varstvu njihovih pravic bolj upravičene od primerljivih zahtev ostale medijske (filmske, glasbene, itd.) industrije, saj imajo športni dogodki pogosto kratkotrajno medijsko vrednost, ki se izčrpa že s prenosom športnih dogodkov v živo. V zvezi s športnimi stavami in igrami na srečo študija priporoča, da se ustanovi transparenten in centralno voden distribucijski sistem zbiranja dohodkov od (komercialnih) stav in ostalih športnih iger na srečo. Tako imenovana pravica soglašati s stavami (right to consent to bets) pa se predlaga kot eden od možnih mehanizmov za zaščito integritete športa pred prirejanjem izidov tekem, ki so posledica športnih stav.
Evropska komisija je 23. novembra 2021 objavila dve poročili na področju avtorskih pravic, kot zahtevata direktivi 2014/26/EU (CRM Direktiva) in 2019/790 (DSM Direktiva). Podpirata ju dve študiji: Študija o nastajajočih vprašanjih o kolektivnem upravljanju licenc v digitalnem okolju in Študija o izbranih vprašanjih v zvezi z uporabo CRM Direktive.
Izdana je bila nova knjiga “Pravo in umetna inteligenca: vprašanja etike, človekovih pravic in družbene škode” (Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani, 2021), urednika katere sta prof. dr. Aleš Završnik in dr. Katja Simončič. Avtorica enega izmed člankov je tudi dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je spisala članek na temo, ali je lahko umetna inteligenca avtor avtorskega dela.
Inštitut Jožef Štefan organizira serijo delavnic GO-DIP, prva delavnica bo potekala 19. novembra 2021 in bo obravnavala temo intelektualnih pravic na programski opremi in pogodbe o podatkih. Cilj projekta GO-DIP je povečati kompetence generatorjev in posrednikov znanja. Ob 15.10 bo dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. gostja na okrogli mizi. Vljudno vabljeni!
2. Summit GPAI bo potekal od 11. do 12. novembra 2021 v Parizu, v Franciji. Vodilni mednarodni strokovnjaki za umetno inteligenco iz civilne družbe, akademskih krogov, industrije in vlad, vključno z delegati na ministrski ravni iz članstva GPAI, se bodo zbrali na letnem dogodku GPAI. Ta dogodek, namenjen javnosti, bo vključeval poročanje o študijskih temah desetih delovnih skupin, vključno tudi s poročanjem delovne skupine za upravljanje s podatki (DG WG). Javne konference bodo dostopne v živo na Youtube kanalu GPAI. Vljudno vabljeni!