Študija o pravicah organizatorjev športnih prireditev
Evropska komisija ja na svojem portalu dne 24. aprila 2014 objavila končno poročilo in povzetek Študije o pravicah organizatorjev športnih prireditev, pri kateri je kot poročevalec za Slovenijo sodeloval tudi Inštitut za intelektualno lastnino. Študija je bila izdelana v okviru konzorcija, ki sta ga sestavljala Inštitut ASSER in Inštitut za informacijsko pravo – IViR.
Glavni cilji študije so bili:
– na podlagi podatkov 28 držav EU določiti pravni okvir izvora in imetništva pravic na športnih dogodkih (t.i. pravice organizatorjev športnih prireditev);
– analiza pravne narave in obsega pravic organizatorjev športnih prireditev ter prakse licenciranja na področju medijev z upoštevanjem obstoječih evropskih predpisov;
– analiza možnosti prenosa prakse licenciranja s področja medijev na področje športnih stav in igralniških dejavnosti;
– priprava priporočil glede morebitnih usklajenih akcij EU v povezavi z zgoraj omenjenimi področji analize.
Glavne ugotovitve študije so bile, da so v večini držav EU pravice organizatorjev športnih prireditev del stvarnega (lastninska razmerja) in obligacijskega (pogodbenega) prava. Študija v tem primeru ni ugotovila potrebe po harmonizaciji omenjenih področij. Avtorskopravna zakonodaja, ki opredeljuje avtorske in avtorski sorodne pravice, ki se nanašajo tudi na varstvo avdiovizualnih del in varstvo RTV organizacij v primeru radiodifuznega oddajanja športnih dogodkov, je skoraj v celoti harmonizirana. Študija je ugotovila tudi, da so v primeru športa zahteve organizatorjev športnih dogodkov po učinkovitem varstvu njihovih pravic bolj upravičene od primerljivih zahtev ostale medijske (filmske, glasbene, itd.) industrije, saj imajo športni dogodki pogosto kratkotrajno medijsko vrednost, ki se izčrpa že s prenosom športnih dogodkov v živo. V zvezi s športnimi stavami in igrami na srečo študija priporoča, da se ustanovi transparenten in centralno voden distribucijski sistem zbiranja dohodkov od (komercialnih) stav in ostalih športnih iger na srečo. Tako imenovana pravica soglašati s stavami (right to consent to bets) pa se predlaga kot eden od možnih mehanizmov za zaščito integritete športa pred prirejanjem izidov tekem, ki so posledica športnih stav.
V sredo, 9. 9. 2020, je Splošno sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi “Teran” (Zadeva T-626/17), ki jo je Slovenija sprožila že leta 2017 in zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri.
Po treh uspešno organiziranih virtualnih “salonih”, se je Communia povezala s projektom #NoWorries in bo v četrtek, 17. 9. 2020 organizirala četrti COMMUNIA Salon na temo “Which digital policies work for cultural heritage in 2020s?”. Vabljeni k udeležbi!
V združeni zadevi YouTube/Cyando (C-682/18 in C-683/18) je glasbeni producent Frank Peterson pred nemškim sodiščem tožil YouTube, ker so uporabniki na platformo naložili skladbe in posnetke, na katerih je imel tožnik določene pravice. Nemško zvezno vrhovno sodišče je na Sodišče EU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov.
Konec julija je Evropska komisija objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (o tem smo na IPI že poročali). V njem je Evropska komisija predstavila svoje razumevanje člena 17 in predlagala določene smernice za njegovo implementacijo, predvsem pa poudarila pomen varstva pravic uporabnikov že ob samem nalaganju vsebin na spletne platforme.