Evropski parlament sprejel pravila o skupnem patentu
Evropski poslanci so 11. decembra 2012 potrdili zakonodajni paket o skupnem evropskem patentu.
Paket je sestavljen iz treh elementov: uredbe, ki uvaja sistem enotnega patenta, pravil o prevajanju evropskih patentov ter mednarodnega sporazuma o ustanovitvi enotnega patentnega sodišča. Ideja o enotnem evropskem patentu je sicer nastala že leta 1957, zadnji poskus za njeno uresničitev pa je spodletel leta 2004 zaradi jezikovnih vprašanj. Ta so očitno ostala problematična tudi v letošnjem paketu, saj se Italija in Španija sistemu enotnega patenta za zdaj nista pridružili.
Enotni patent bo sicer mogoče vložiti v angleščini, nemščini ali francoščini ter bo tudi na voljo v teh treh jezikih. Kljub temu so evropski parlamentarci v izjavi za javnost sprejetje paketa, ki začne veljati 1. januarja 2014 oziroma ko ga ratificira 13 držav pogodbenic, predstavili kot velik uspeh, ki naj bi stroške pridobitve patenta na evropski ravni zmanjšal za kar 80%. Tako naj bi sistem postal konkurenčnejši ameriškemu ter japonskemu, kjer je bilo patent mogoče pridobiti ceneje kot v Evropski uniji.
Viri: Izjava za javnost Evropskega Parlamenta, Vprašanja in odgovori.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je do sedaj organizirala že dve srečanji Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, zadnjega julija letos. Novembra je predvideno že tretje srečanje Pogovora, ki bo potekalo v obliki virtualnega dogodka.