Evropski parlament sprejel pravila o skupnem patentu
Evropski poslanci so 11. decembra 2012 potrdili zakonodajni paket o skupnem evropskem patentu.
Paket je sestavljen iz treh elementov: uredbe, ki uvaja sistem enotnega patenta, pravil o prevajanju evropskih patentov ter mednarodnega sporazuma o ustanovitvi enotnega patentnega sodišča. Ideja o enotnem evropskem patentu je sicer nastala že leta 1957, zadnji poskus za njeno uresničitev pa je spodletel leta 2004 zaradi jezikovnih vprašanj. Ta so očitno ostala problematična tudi v letošnjem paketu, saj se Italija in Španija sistemu enotnega patenta za zdaj nista pridružili.
Enotni patent bo sicer mogoče vložiti v angleščini, nemščini ali francoščini ter bo tudi na voljo v teh treh jezikih. Kljub temu so evropski parlamentarci v izjavi za javnost sprejetje paketa, ki začne veljati 1. januarja 2014 oziroma ko ga ratificira 13 držav pogodbenic, predstavili kot velik uspeh, ki naj bi stroške pridobitve patenta na evropski ravni zmanjšal za kar 80%. Tako naj bi sistem postal konkurenčnejši ameriškemu ter japonskemu, kjer je bilo patent mogoče pridobiti ceneje kot v Evropski uniji.
Viri: Izjava za javnost Evropskega Parlamenta, Vprašanja in odgovori.
Danes bo potekal tradicionalni tretji Dan odprtega znanja, ki ga v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan, zavodom Aksiomo in Creative Commons organizira Inštitut za intelektualno lastnino. Vabljeni!
Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.