Vpliv umetne inteligence na intelektualno lastnino
V petek, 14.2.2020 se je iztekel rok za vložitev komentarjev na Osnutek dokumenta o vprašanjih glede vpliva AI na pravo intelektualne lastnine, ki ga je pripravila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Namen odprtega postopka za podajanje komentarjev, ki se je pričel 13. 12. 2020, je, da WIPO identificira najpomembnejša vprašanja, ki se bodo pojavljala pri vse pogostejši uporabi umetne inteligence (UI), predvsem v odnosu do pravic intelektualne lastnine.
Dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino (IPI) je članica Globalne mreže strokovnjakov glede pravic uporabnikov v avtorskem pravu, ki je podprla Skupne komentarje glede vpliva UI na intelektualno lastnino, h katerim je pozval WIPO. Seal Flynn, ki sodeluje pri Programu informacijske pravičnosti in intelektualne lastnine na American University Washington College of Law, je organiziral postopek, ki se je osredotočil na vprašanja besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Med ostalimi podpisniki so tudi Michael Carroll, Matthew Sag, Lucie Guibault, Thomas Margoni, Brandon Butler, Allan Rocha de Souza, Peter Jaszi, João Pedro Quintais, Christophe Geiger, Caroline Ncube, Ben White, Arul George Scaria, Carolina Botero in Carys Craig.
Komentar je na voljo tukaj.
Dr. Maja Bogataj je prav tako pripravila komentar za Communio in Wikimedio Deutschland skupaj z dr. Juliusom Dreylingom, vodjo projektov za mednarodno regulacijo pri Wikimedia Deutschland. Dokument je dostopen tukaj.
Vsi komentarji na poziv WIPO so dostopni tukaj.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).