Za spoštovanje temeljnih naj se omeji avtorsko pravico
Včeraj je Communia objavila nov Dokument o temeljnih pravicah kot omejitvi avtorske pravice v nujnih primerih.
Dokument predstavlja odziv na krizne razmere pandemije COVID-19, ki so povzročile velike motnje normalne družbene organizacije v številnih državah EU. Avtorica Teresa Nobre predstavlja stališče, kako bi lahko temeljne človekove pravice v teh kriznih časih pandemije predstavljale pravno podlago za omejitev avtorskih pravic.
Izjeme in omejitve avtorskih pravic bi morale podpirati izobraževanje, raziskave in druge dejavnosti v javnem interesu, ki bi se morale izvajati na daljavo v nujnih primerih, ki bistveno motijo normalno organizacijo družbe. Ne moremo šteti, da so nacionalni zakoni o avtorskih pravicah, ki nimajo prožnosti za začasno prilagoditev novim načinom življenja, ki so jih uvedli nujni primeri, kot je pandemija COVID-19, pravilno ponotranjili temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah. V takšnih primerih je treba upoštevati pravice do svobode informacij, svobode znanosti in izobraževanja, da se omogoči odstopanje od izključnih avtorskih pravic. Odstopanje mora imeti obseg, potreben za zavarovanje dejavnosti, ki posnemajo ali prevajajo tiste, ki se izvajajo v prostorih izobraževalnih ustanov, raziskovalnih organizacij in ustanov kulturne dediščine v obdobjih, ko se fizične prostore teh institucij sili v zaprtje.
Več si lahko preberete tukaj.
Evropska komisija končno objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dokument povzema glavne pomisleke deležnikov in predstavlja izhodiščne vidike Evropske komisije ter je namenjen pripravi končnih smernic Evropske komisije glede implementacije 17. člena.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) s sedežem v Sloveniji med 27. in 29. julijem 2020 organizira spletno razpravo o osnutku UNESCO-vih Priporočil za etično umetno inteligenco. V razpravi bo v vlogi strokovnjaka iz Slovenije sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.
Med 7. in 9. julijem potekalo drugo srečanje Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, ki ga je organizirala Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Prvo srečanje je potekalo septembra lani. Na njegovi podlagi je nato WIPO sprejel Osnutek dokumenta o vprašanjih glede vpliva umetne inteligence na pravo intelektualne lastnine, na katerega je zainteresirana javnost podala komentarje. Maja letos je tako bil izdan Revidiran dokument, ki je bil podlaga tokratnega srečanja. Zaradi trenutnih razmer je srečanje potekalo prek spleta.