Zakaj 11. člen Direktive ni dobra rešitev
Za vse, ki vas zanima, kaj lahko za sabo prinese morebitna nova sorodna pravica založnikov medijskih publikacij, ni treba da iščete dalje.
Nemčija je namreč že leta 2013 sprejela “model” nove pravice, ki je uperjena proti internetnim iskalnikom in ki daje založnikom medijskih publikacij izključno pravico dati javnosti na voljo novico ali njen del za komercialne namene, razen če gre zgolj za posamezne besede ali zelo kratke povzetke. Vam je to kaj znano? EU namerava isto pravico uveljaviti v 11. členu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Brez nekaterih večjih prilagoditev določbe to ni prav dobra ideja glede na posledice, ki jih je določba imela v Nemčiji. Čeprav bo sodišče najverjetneje odločilo v prid kolektivne organizacije VG Media, ki toži Google za nadomestilo na podlagi nove pravice, se Google ne bo predal in bo še naprej ustrahoval založnike medijskih publikacij z odstranitvijo z njihove spletne strani, če mu ne dobo podelili brezplačne pravice uporabe. Zaradi podobnih groženj je bil Google v ločeni pravdi tožen zaradi zlorabe prevladujočega položaja, kar je berlinsko sodišče zavrnilo, trenutno pa je primer pred berlinskim pritožbenim sodiščem.
Celoten problem samo kaže, da bi uveljavitev davka na linkanje za agregatorje novic lahko imela za posledico, da velike igralce na trgu novic ne bodo zadele nobene resnejše posledice, medtem ko bo manjšim ponudnikom takih vsebin na koncu izstavljen račun. Celo znanstvene raziskave kažejo, zakaj nova pravica ni dobra rešitev.
Še ena informacije za vse države članice, ki bi podobno določbo želele implementirati v domačo zakonodajo: generalni pravobranilec Hogan je nedavno izdal mnenje, v katerem pravi, da bi takšne določbe morale biti predhodno notificirane Evropski komisiji.
V potrošniško naravnanem svetu in ob sunkovitem razmahu družbenih omrežij postaja za podjetja vedno pomembneje, da svoje produkte približajo strankam. Eden izmed najučinkovitejših načinov za to je že nekaj časa komercialno izkoriščanje javne podobe znanih oseb, predvsem športnikov. Uporaba javne podobe športnikov brez ustrezne pravne podlage pa lahko prinese tudi težave, na kar so nedavno opozorili nekateri nogometaši, na čelu s kontroverznim Zlatanom Ibrahimovićem.
V četrtek 4. februarja 2021 bo ARNES organiziral spletni dogodek z naslovom “Izobraževanje na daljavo in avtorske pravice”, na katerem bo predavala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. Vabljeni!
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, kar za Slovenijo pomeni predvsem obveznosti vodenja dela Sveta EU, usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V ta namen je junija 2020, skupaj z Nemčijo in Portugalsko, sprejela program predsedovanja Svetu EU. Slovenija se torej na predsedovanje Svetu EU že nekaj časa aktivno pripravlja, toda kaj, če sploh kaj, bo to pomenilo za avtorskopravno ureditev izobraževanja?
Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan sta ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons v sredo, 20. januarja 2021 uspešno organizirala dogodek Dan odprtega znanja 2021, na katerem smo se pogovarjali o novi Direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, izjemah in omejitvah za izobraževanje, raziskovalne knjižnice in podatkovno analitiko, ter posebej o kontroverznem 17. členu, ki ureja novo obveznost za spletne platforme.