Zakaj 11. člen Direktive ni dobra rešitev
Za vse, ki vas zanima, kaj lahko za sabo prinese morebitna nova sorodna pravica založnikov medijskih publikacij, ni treba da iščete dalje.
Nemčija je namreč že leta 2013 sprejela “model” nove pravice, ki je uperjena proti internetnim iskalnikom in ki daje založnikom medijskih publikacij izključno pravico dati javnosti na voljo novico ali njen del za komercialne namene, razen če gre zgolj za posamezne besede ali zelo kratke povzetke. Vam je to kaj znano? EU namerava isto pravico uveljaviti v 11. členu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Brez nekaterih večjih prilagoditev določbe to ni prav dobra ideja glede na posledice, ki jih je določba imela v Nemčiji. Čeprav bo sodišče najverjetneje odločilo v prid kolektivne organizacije VG Media, ki toži Google za nadomestilo na podlagi nove pravice, se Google ne bo predal in bo še naprej ustrahoval založnike medijskih publikacij z odstranitvijo z njihove spletne strani, če mu ne dobo podelili brezplačne pravice uporabe. Zaradi podobnih groženj je bil Google v ločeni pravdi tožen zaradi zlorabe prevladujočega položaja, kar je berlinsko sodišče zavrnilo, trenutno pa je primer pred berlinskim pritožbenim sodiščem.
Celoten problem samo kaže, da bi uveljavitev davka na linkanje za agregatorje novic lahko imela za posledico, da velike igralce na trgu novic ne bodo zadele nobene resnejše posledice, medtem ko bo manjšim ponudnikom takih vsebin na koncu izstavljen račun. Celo znanstvene raziskave kažejo, zakaj nova pravica ni dobra rešitev.
Še ena informacije za vse države članice, ki bi podobno določbo želele implementirati v domačo zakonodajo: generalni pravobranilec Hogan je nedavno izdal mnenje, v katerem pravi, da bi takšne določbe morale biti predhodno notificirane Evropski komisiji.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).